Rogarjeva žaga

Vodna sila Soče in njenih pritokov je prebivalcem doline Trente v preteklosti omogočila postavitev več žag in mlinov. Naši predniki so odlično poznali mehanske in druge lastnosti lesov različnih drevesnih vrst. To so s pridom uporabljali pri izdelavi lesnih vezi in mehanizmov žage.

Danes je Rogarjeva žaga edina še ohranjena in delujoča žaga venecijanka na tem območju. Stoji ob Krajcarici, le malo višje od njenega pritoka reki Soči. Zgrajena je bila na začetku 19. stoletja. Značilnost venecijank je, da se pogonska moč vode prek vodnega kolesa prenaša na okvir žaginega lista neposredno. Gre za t.i. žago samico, kjer je v jarem vpet en sam žagin list.

Danes žaga ne deluje več na vodni pogon (zaradi različnih dejavnikov se je zmanjšal pretok vode), so pa ohranjeni in vidni vsi sestavni deli prvotnega pogonskega mehanizma. Trenutno jo poganja električna energija, kar omogoča njeno občasno rabo za lastne potrebe lastnikov, poleg tega pa je od leta 2006 vključena v predstavljanje in interpretiranje tehnične in druge kulturne dediščine ob Soški poti. Žaga namreč stoji neposredno ob tej naravoslovno učni poti, ki jo vsako leto obišče množica obiskovalcev. Organiziranim skupinam je po dogovoru omogočen prikaz delovanja žage.

Spodaj si lahko ogledate 3D model Rogarjeve žage.