Mangrtska cesta

V tem delu Triglavskega narodnega parka se lahko podate na lažjo Učno pot Mangrt ali pa se odpravite po bolj zahtevni Senarski poti, medtem ko bo Magrtska planina za odlično pripravljene pohodnike izhodišče za vzpon na tretji najvišji slovenski vrh, Mangrt. Več o Mangrtski cesti, njeni okolici ter rastlinah in živalih, ki so tu doma, si lahko preberete v zloženki.

Mangrtska cesta, ki se prek 17 ovinkov vzpenja proti Mangrtskemu sedlu (2055 m), je odprta od junija pa vse do prvega jesenskega snega.

Koča na Mangrtskem sedlu je zaradi obnove zaprta.

Če se boste odločili za vožnjo z avtomobilom ali motornim vozilom, upoštevajte omejitve in dejstvo, da je za vožnjo po cesti  treba plačati okoljsko dajatev (10 evrov). Okoljsko dajatev vozniki plačajo pri zapornici.

Avtomatska zapornica je postavljena pri Mangartski planini. Tu je tudi prikazovalnik, ki vas obvesti, kdaj je zmogljivost parkirišč zasedena. Do sprostitve parkirnih mest se zapornica ne odpre. 

Podatki o prostih parkirnih mestih se sproti osvežujejo

Promet po Mangrtski cesti je omogočen osebnim in motornim vozilom ter manjšim avtobusom (do 35 sedežev). Po Mangrtski cesti je prepovedana vožnja za bivalna vozila.

Pomembno: Mangrtska cesta je ozka in strma ter nima varovalnih ograj na vseh odsekih. Srečevanje vozil zahteva veliko previdnosti in vzvratne vožnje do izogibališč. Vozniki naj bodo pozorni tudi na kolesarje.

Dvanajst kilometrov dolga cesta je prevozna do devetega kilometra, zadnji del ceste (od odcepa za planinsko kočo) pa je zaprt zaradi skalnega podora in nevarnosti padajočega kamenja.

Kot zapisano, se z Mangrtske ceste lahko podate lažjo Učno pot Mangrt ali se odločite za bolj zahtevno Senarsko poti, Mangrtsko sedlo pa je tudi izhodišče za vzpon na tretji najvišji slovenskih vrh Mangrt (2679 m). Podrobnosti o planinskih poteh so objavljene na zemljevidu Planinske zveze Slovenije.

Za konec pa še ena zanimivost: na začetku Mangrtske ceste torej v bližini zapornice, leži na 1295 m kot 500 let stara pašna planina. Tradicija planinske paše tu živi še danes, saj se tu poleti pasejo predvsem bovške ovce. Bovška ovca, ki je ena od avtohtonih pasem domačih živali v Julijskih Alpah, odlikuje dobra prilagojenost gorskim razmeram. Iz njenega mleka v sezoni po tradiciji, ki gre iz roda v rod, še danes izdelujejo bovški sir, skuto in jogurte, ki jih lahko med majem in oktobrom na pašni planini tudi kupite.

Z Mangrtsko cesto upravlja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (gp.drsi@gov.si).