Kako povezati ohranjanje krajine z delom in zaslužkom domačinov? Kako lokalno dediščino vključiti v turistično ponudbo in kaj se lahko pri tem naučimo drug od drugega? Ekskurzija, ki je potekala 10. oktobra, je ta vprašanja približala skozi konkretne primere na Kolovratu, v Drežnici in na FrikaFestu v Tolminu.
Na Kolovratu je Željko Cimprič udeležence popeljal po Muzeju na prostem in predstavil zgodovino prostora na današnjem čezmejnem območju Slovenije in Italije. Ob razgledih na Julijske Alpe, dolino Soče in Furlansko nižino so spoznavali povezanost krajine ter primer, kako zgodovinska dediščina postane del obiskovanja in razumevanja skupnega prostora.
V Drežnici je bil poudarek na sodelovanju med rejci. Davorin Koren je kot predstavnik Društva rejcev drobnice Zgornjega Posočja predstavil delovanje društva in obrata za predelavo mesa. Povezovanje reje, predelave in ponudbe domačih izdelkov je udeležencem približalo model skupnega delovanja, ki podpira lokalno gospodarstvo. Pogovor je zajel tudi izzive rejcev ter pomen njihovega dela za ohranjanje visokogorskih pašnikov, kulturne krajine in poseljenosti podeželja. Obisk je dopolnilo kosilo z lokalnimi jedmi.
Na FrikaFestu v Tolminu se je izmenjava nadaljevala med lokalnimi pridelovalci, predelovalci in ponudniki. Udeleženci so spoznavali njihove dejavnosti, okušali friko in spremljali kulturni program. Festival je pokazal, kako se lahko kmetijstvo, kulinarika, obrt in tradicija povežejo v dogodek, ki domačinom omogoča predstavitev njihovega dela, obiskovalcem pa spoznavanje območja skozi njegove ljudi in izdelke.
Širši okvir sodelovanja je predstavil tudi pogovor z direktorjem Triglavskega narodnega parka Urošem Brežanom in direktorjem Naravnega parka Julijsko predgorje Stefanom Santijem o Čezmejnem biosfernem območju Julijske Alpe in povezovanju slovenske ter italijanske strani.
Rdeča nit dneva je bila izmenjava dobrih praks: od vključevanja zgodovinske dediščine v turistično ponudbo do povezovanja rejcev in skupne predstavitve lokalnih izdelkov. Neposredna srečanja so omogočila pogovor o podobnih izzivih na obeh straneh meje ter o možnostih, da se predstavljene izkušnje prenesejo in prilagodijo tudi drugod v čezmejnem biosfernem območju.
Ekskurzija je potekala v okviru dejavnosti za izmenjavo dobrih praks med lokalnim prebivalstvom in deležniki projekta ITINERANT – S trajnostnim turizmom do boljše kakovosti življenja na Biosfernem območju Julijske Alpe, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija–Slovenija 2021–2027.