Mladi nadzorniki tudi v pomladanskem času nadaljujejo s pestrim programom. V soboto, 13. aprila, se jih je kar 30 v spremstvu naravovarstvenga nadzornika Jerneja Legata in vodjo okoljske vzgoje v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) Mojco Pintar odpravilo raziskovat podzemni kraški svet.
Škocjanske jame so ene izmed najbolj osupljivih naravnih znamenitosti v svetovnem merilu, kar dokazuje dejstvo, da so vpisane celo na Unescov seznam svetovne dediščine. Tja se je vpisal tudi rudnik živega srebra v Idriji, prazgodovinska kolišča Ljubljanskega barja, starodavni prvinski bukovi gozdovi (naravna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrolce) ter Plečnikova Ljubljana. So pa Škocjanske jame edini slovenski naravni spomenik na tem seznamu.
Veseli in počaščeni smo, da smo dan preživeli v družbi Rosane Cerkvenik, naravovarstvene nadzornice in jamarke, ki dela v Parku Škocjanske jame. Po uvodnih besedah, kjer nam je predstavila območje, nas opozorila na razlike in enakosti med alpskih svetom in krasom ter nam predstavila zanimiva dejstva o jamah na slovenskem, smo se podali na ogled Škocjanskih jam.
Ste vedeli, da:
- se najdaljši jamski sistem Migovec nahaja v Triglavskem narodnem parku, v gori Tolminski Migovec in je dolg več kot 43 km.
- je najgloblje slovensko brezno Čehi 2 na Rombonskih podih (tudi v Triglvskem narodnem parku) globoko kar 1.502 metrov in se uvršča visoko tudi na svetovni lestvici jam.
- so po mnenju Mladih nadzornikov Škocjanske jame najlepše.
Izpred informacijskega centra smo mimo čudovitih kraških suhozidov v jamski sistem vstopili skozi umetno ustvarjeni vhod, ki nas popelje skozi Tiho jamo do podzemnega kanjona reke Reke. V Šumeči jami smo prečkali kar 50 metrov visoki Cerkvenikov most in kmalu za tem nas je Rosana malce pohecala in v jami ugasnila luči, tako, da smo videli, kako temno je. Po ogledu Dvorane ponvic smo obiskali tudi slap in se s pomočjo tirne vzpenjače povzpeli nazaj na površje.
Ker Mladi nadzorniki nismo kar tako, smo obisk popestrili s spoznavanjem posebnosti klasičnega krasa s sprehodom po učni poti Škocjan, ki nas je v dobri uri popeljala okoli udornic okoli Velike in Male Doline, kjer smo uživali v prekrasnih razgledih iz Štefanjinega in Micinega razglednika na prepadne stene, ponikajočo reko Reko in sosednje hribe. V vasi Betanja smo si ogledali kamnito steho stare kraške domačije, v vasi Škocjan pa domačijo s slamnato streho, brezno Okroglica in kal, v katerem je mrgolelo paglavcev. Opazovali smo tudi belouško, ki se je posladkala z enim od paglavcev.
V naravi je vse medsebojno povezano, vsak element ima svojo vlogo in vsak ima svoj edinstven čar. Dan je bil resnično čudovit in raznolik, tako kot je raznolika naša biotska raznolikost in podoba površja.
