Pot se začne in konča ob Koči pri Peričniku, ampak če želite pot podaljšati, jo lahko začnete v Mojstrani (Slovenski planinski muzej) in sledite poti Triglavske Bistrice, ki tudi vodi mimo Koče pri Peričniku. 

Peričnik se imenuje slap kot tudi potok, ki se izliva v potok Triglavska Bistrica blizu Koče pri Peričniku. Nastanek slapu je povezan z ledeniškim preoblikovanjem doline Vrata. Dolina, po kateri teče Peričnik je t.i. obvisela dolina nad globjo, večjo dolino Vrata. Zaradi vodne erozije sta nastala dva slapova - Zgornji in Spodnji Peričnik. Zgornji del Spodnjega slapu sestavlja konglomerat, medtem ko v spodnjem delu prevladuje krušljiva breča, kjer so se tudi oblikovali spodmoli, kar omogoča pot okoli slapu. 

Pot za slapom

Slap Peričnik sam sebe uničuje, saj moč vode spodkopava konglomeratni prag, ki se ruši in drobi. Mogočnost in razsežnost vodne erozije lahko doživimo čisto od blizu, kajti s primerno obutvijo in pazljivostjo se slapu lahko približamo tudi z zadnje strani. 

“.. modra narava ... obdarja ... Gorenjsko z dobrim, čistim zrakom in z bistrimi studenci, ki vro iz skale čisti kot kristal in s svojo hladnočo sneg premagajo; dá, ponekod so tako mrzli, da roko komaj v njih držiš.“ 
Janez Vajkard Valvasor (1689)

Silna moč vode

Slapovi nam pomagajo pri razumevanju nenehnega spreminjanja zemeljskega površja. Njihova erozijska moč je zaradi navpičnega padca vode še posebej impresivna. Peričnik spada med umikajoče se slapove, ki sami sebe spodkopavajo in rušijo podnožje slapu. Dokaz so veliki konglomeratni bloki ob vznožju slapu, ki so se skozi tisočletja odlomili prav zaradi spodjedanja in odnašanja mehkejše kamnine izpod trdne konglomeratne stopnje.

Slap Peričnik je v preteklosti zaradi naravne preusmeritve struge nad slapom večkrat zamenjal svojo lokacijo, na kar nas opominjajo fosilne zareze v konglomeratni steni.