V soboto, 17. oktobra 2026, so se učitelji Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe odpravili na strokovno ekskurzijo v Naravni park Julijsko predgorje, v italijanski del Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe, ki od leta 2024 pod okriljem Unesca povezuje slovensko in italijansko biosferno območje. Na ekskurziji so spoznavali bogato naravno in kulturno dediščino ter možnosti čezmejnega sodelovanja.
Spoznavanje sosednjega naravnega parka in sodelovanja s šolami
Pot nas je vodila mimo Rabeljskega jezera in čez prelaz Žlebi do slapu Gorjuda, kjer smo naredili prvi postanek in občudovali naravne znamenitosti Julijskih Alp.
V Reziji nas je sprejela Cristina Comuzzo, ki je predstavila delovanje Naravnega parka Julijsko predgorje na področju izobraževanja, sodelovanje z lokalnimi šolami ter programe in dejavnosti, ki jih pripravljajo za otroke in mladino. Spoznavanje pristopov sosednjega parka je bila dragocena priložnost za primerjavo izkušenj in razmislek o novih možnostih čezmejnega sodelovanja.
Rezija – dolina edinstvenega jezika in bogate kulturne dediščine
Ekskurzijo smo nadaljevali v Solbici (Stolvizza), kjer nas je sprejel Sandro Quaglia, odličen poznavalec rezijanskega jezika in kulture. Predstavil nam je posebnosti rezijanščine, njeno zgodovino ter prizadevanja domačinov za ohranjanje jezika in kulturne identitete.
V Muzeju rezijanskih ljudi smo si ogledali tudi razstavo o nekdanjih oštarijah, ki pripoveduje o družabnem življenju in vsakdanjiku prebivalcev doline. Obiskali smo še Muzej brusačev, kjer smo spoznali zanimivo zgodovino tradicionalne obrti, po kateri so bili Rezijani znani daleč zunaj meja svoje doline.
Obisk Rezije nas je spomnil, da naravna in kulturna dediščina nista ločeni zgodbi. Skupaj oblikujeta identiteto prostora in ljudi, ki v njem živijo.
Pušja vas – zgodovina, ki je oblikovala mesto
Po kosilu v zanimivo preurejeni nekdanji železniški postaji smo pot nadaljevali v Pušjo vas (Venzone), eno najbolj prepoznavnih zgodovinskih mest v Furlaniji.
Tam nas je pozdravil Stefano Santi, direktor Naravnega parka Julijsko predgorje. Med ogledom mesta smo prisluhnili tudi predstavitvi njegove bogate zgodovine. Posebej zanimiva je zgodba o obnovi mesta po uničujočem potresu leta 1976, ko so prebivalci s skrbno obnovo ohranili njegovo srednjeveško podobo.
Povezovanje, ki presega državne meje
Namen ekskurzije ni bil le spoznavanje sosednjega zavarovanega območja, temveč tudi druženje učiteljev, izmenjava izkušenj in krepitev vezi med šolami.
Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe ponuja številne priložnosti za skupno učenje, raziskovanje in sodelovanje. Prav učitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko nova spoznanja in izkušnje prenesejo v učilnice ter učencem približajo bogastvo naravne in kulturne dediščine širšega prostora Julijskih Alp.
Takšna srečanja so tudi priložnost za utrjevanje sodelovanja med Triglavskim narodnim parkom in Naravnim parkom Julijsko predgorje ter za razvijanje novih idej, ki bodo mladim omogočale spoznavanje skupnega čezmejnega prostora.
Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe tako ni le mreža šol, temveč prostor povezovanja, sodelovanja in skupnega učenja – tudi zunaj učilnic in preko državnih meja.
