Skupnosti naravnih parkov Slovenije letos predseduje Javni zavod Triglavski narodni park, zato je gostitelj tradicionalnega letnega srečanja zaposlenih v zavarovanih območjih Slovenije. Srečanje, ki je razdeljeno v plenarni in terenski del, smo naslovili Naravovarstveni nadzor in upravljanje obiskovanja v zavarovanih območjih - izzivi, problemi in rešitve. Za zaprtimi vrati so se v Infocentru Triglavska roža na Bledu najprej direktorji zavarovanih območij srečali z ministrico za okolje in prostor mag. Polono Rifelj.
Za ohranjeno naravo skrbi vsakodnevno delo predanih ljudi
Osrednji del srečanja, namenjen vsem udeležencem, se je začel s pozdravnim nagovorom direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park Uroša Brežana. Med drugim povedal: »Upravljavci zavarovanih območij Slovenije imamo posebno odgovornost - ohraniti dragoceno naravo tudi za prihodnje rodove. Prav ta ohranjena narava je, povsem razumljivo, privlačna za številne obiskovalce. Vse več zavarovanih območij se zato sooča s povečanim obiskom ter z njim povezanimi pritiski na prostor in naravo. Iskanje odgovorov na te izzive ne more in ne sme biti naloga posameznega zavarovanega območja. Zahteva povezovanje in sodelovanje različnih organizacij in sektorjev ter skupno iskanje ravnovesja med ohranjanjem narave in trajnostnim razvojem.«
Dodal je, da si upravljavci zavarovanih območij, povezani v skupnost, želijo sprememb Zakona o ohranjanju narave in v njihovo snovanje želijo biti dejavno vključeni. Ob tem je izpostavil še pomen ustreznega projektnega financiranja zavarovanih območij v prihodnji finančni perspektivi.
Zbrane je pozdravila tudi ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj. »Ohranjena narava, izjemne krajine in zavarovana območja, na katera smo v Sloveniji upravičeno ponosni, niso samoumevni. Za njimi stoji vsakodnevno delo ljudi, ki naravo varujejo na terenu, med obiskovalci in lokalnimi skupnostmi. Naravovarstveni nadzorniki, strokovne službe in upravljavci zavarovanih območij ste zato eden ključnih stebrov učinkovitega varstva narave. Vaše delo zahteva veliko znanja, odgovornosti in tudi sposobnosti iskanja rešitev tam, kjer interesi niso vedno enaki. Za to delo se vam iskreno zahvaljujem,« je poudarila.
V ospredju izzivi naravovarstvenega nadzora
Udeleženci srečanja so podrobneje spoznali delovanje Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki upravlja z edinim narodnim parkom v Sloveniji. Vodja Oddelka za prostor Aleš Zdešar je zbranim predstavil upravljanje naravnih vrednot v Triglavskem narodnem parku po novem Zakonu o ohranjanju narave.
Naravovarstvenemu nadzoru ter izzivih, problemih in rešitvah, je bila posvečena okrogla miza, na kateri so poleg vodje Naravovarstveno nadzorne službe JZ TNP Saša Hrovata in z moderiranjem našega sodelavca Miha Marolta sodelovali še dr. Rosana Cerkvenik iz Službe za naravoarstrveni nadzor v Parku Škocjanske jame, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in naravovarstvena nadzornica Brina Knez iz Krajinskega parka Strunjan.
Zavarovana območja imajo na področju naravovarstvenega nadzora specifične izzive, ki so pogojeni tako z lego kot z značilnostmi območja. Vsi pa si želijo, da bi bil naravovarstveni nadzor učinkovit. Sogovorniki so med drugim izpostavili izzive na področju vloge naravovarstvenih nadzornikov, zaposlovanja in usposabljanja, pravne podpore in varnosti ter opreme.
Po pogovorih še na teren
Direktor JZ TNP Uroš Brežan je plenarni del srečanja zaključil z napovedjo predsedujočega Skupnosti naravnih parkov Slovenije v prihodnjem letu, to vlogo bo prevzel Notranjski regijski park.
Po plenarnem delu se udeleženci odpravljajo še na terenski del srečanja na Pokljuko, kjer se bodo po skupnem kosilu podali na eno od dveh ekskurzij. Ena je namenjena spoznavanju upravljanja z obiskovanjem v praksi, druga pa spoznavanju naravovarstvenega nadzora v Triglavskem narodnem parku.
Povezani v skupnost z istimi interesi in cilji
Poleg Triglavskega narodnega parka se srečanja udeležujejo še predstavniki Notranjskega regijskega parka, Regijskega parka Pohorje, Krajinskega parka Goričko, Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Krajinskega parka Strunjan, Parka Škocjanske jame, Krajinskega parka Debeli rtič, Krajinskega parka Radensko polje, Kozjanskega parka, Krajinskega parka Logarska dolina, Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Kolpa, Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Krajinskega parka Zgornja Idrijca in Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
Skupnost naravnih parkov Slovenije povezuje skupni interes ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave, kulturnega izročila in na drugi strani različnih dejavnosti znotraj zavarovanih območij. Nastala je leta 2011 in združuje osemnajst upravljalcev zavarovanih območij.