Slap Savica je ena najbolj obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji in eden najbolj prepoznavnih simbolov Triglavskega narodnega parka. Veliko število obiskovalcev zahteva usklajeno upravljanje, ki hkrati zagotavlja varstvo narave, varnost obiskovalcev, kakovostno izkušnjo obiska ter zmanjšuje obremenitve lokalnega okolja. Na območju slapa Savica se zato s 1. avgustom 2026 vzpostavlja nov model upravljanja obiskovanja, ki temelji na sodelovanju Javnega zavoda Triglavski narodni park, Javnega zavoda Turizem Bohinj in Občine Bohinj. Del tega sistema je tudi ponovno zaračunavanje plačila za obisk, ki se bo izvajalo skladno z Zakonom o ohranjanju narave.
Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj in Občina Bohinj so namreč 24. 7. 2026 sklenili pogodbo o skrbništvu naravne vrednote Savica - slap, kot je uradno poimenovana omenjena naravna vrednota. To je prva tovrstna sklenjena pogodba za obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka. Po izpolnjenih pogojih skladno z novelo Zakona o ohranjanju narave se bo 1. avgusta za obisk naravne vrednote slap Savica v občini Bohinj ponovno začelo zaračunavanje plačila za obisk.
Obiskovalci od dopolnjenega 16. leta starosti bodo morali za obisk slapa Savica prispevati štiri (4) evre, medtem ko jo bodo mlajši še naprej lahko obiskovali brezplačno. S tem želimo otrokom in mladim približati obisk in jih že od malih nog spodbujati k spoznavanju, razumevanju in spoštovanju naravne ter kulturne dediščine. Prav tako bo obisk brezplačen vsako prvo nedeljo v mesecu, kar zagotavlja novela Zakona o ohranjanju narave.
Vstopna točka bo avgusta in septembra odprta od 8. do 19. ure, oktobra od 9. do 17. ter novembra in decembra od 9. do 16. ure. Ob močnem dežju, neurju, sneženju, poledici, visoki vodi ali nevarnosti padajočega kamenja bo ta naravna vrednota zaradi varnosti zaprta.
Javni zavod Turizem Bohinj kot skrbnik izbran na podlagi javno objavljene namere
Skrbnik te omenjene naravne vrednote, Javni zavod Turizem Bohinj, je bil izbran na podlagi javno objavljene namere. “Pogodba o skrbništvu omenjene naravne vrednote med Javnim zavodom Triglavski narodni park in Javnim zavodom Turizem Bohinj ne pomeni prenosa pristojnosti, ampak je mehanizem za usklajeno izvajanje zakonskih pristojnosti obeh javnih institucij. Horizontalna pogodba prvič v Triglavskem narodnem parku povezuje upravljavca zavarovanega območja, lokalno skupnost in destinacijsko organizacijo v enoten sistem upravljanja obiskovanja, katerega cilj je boljše varstvo narave, kakovostnejša izkušnja obiskovalcev in manjše obremenitve lokalnega okolja.” poudarja direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Uroš Brežan in dodaja: “Pomembno je tudi dejstvo, da smo v sistem uspeli vključiti dolgoletne izkušnje Turističnega društva Bohinj, saj brez širokih in trdnih lokalnih partnerstev ne moremo pričakovati dobrih rezultatov.”
Turistično društvo Bohinj je izvajalec določenih del za skrbnika naravne vrednote, Javni zavod Turizem Bohinj. Zavedati se je namreč treba, da vplivi obiskovanja slapa Savica daleč presegajo samo območje slapa, zato takega obiskovanja nobena institucija ne more učinkovito upravljati sama. Posledično je nastala potreba po skupnem izvajanju javnih nalog za doseganje skupnega cilja v javnem interesu.
Namenska in pregledna poraba zbranih sredstev
Zbrana sredstva bodo porabljena namensko in pregledno. En del plačila za obisk pokriva upravičene stroške izvajanja skrbništva, drugi del je namenjen naravi in lokalnemu okolju in se po zakonu deli med upravljavca in lokalno skupnost, sredstva so namenska, porabljajo se prednostno na sami naravni vrednoti in njenem vplivnem območju.
Kot je znano, je decembra 2025 začela veljati novela Zakona o ohranjanju narave, ki je za vso državo enotno uredila plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot. Obiskovanje je praviloma brezplačno; plačilo je dopustno le iz zakonsko naštetih razlogo kadar je za obiskovanje nujna ureditev infrastrukture, kadar se zaradi obsega obiska izvajajo ukrepi za usmerjanje in kadar je treba urejati mirujoči promet. Pri naravnih vrednotah državnega pomena o zaračunavanju in višini plačila odloči minister s sklepom, zaračunava pa ga lahko le upravljavec zavarovanega območja ali skrbnik naravne vrednote, in sicer le, če je ta javni zavod in ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o skrbništvu.