Pri večnacionalnem predlogu alpske prehranske dediščine za vpis v Unescov register dobrih praks kot predstavnik Slovenije sodeluje Ministrstvo za kulturo. Skupnostni programi varovanja v Sloveniji, Švici, Franciji in Italiji vzpostavljajo dolgoročen okvir varovanja alpske prehranske dediščine kot živega izraza znanja, identitete, lokalnih praks in trajnostnega načina življenja, poseben poudarek pa namenjajo medgeneracijskemu prenosu znanja ter vključevanju dediščine v trajnostne lokalne dobavne verige.
V pripravo slovenskega dela predloga so vključeni številni partnerji s področij kulture, dediščine, raziskovanja, regionalnega razvoja in turizma, pa tudi nosilci dediščine, lokalne skupnosti, društva in posamezniki, ki s svojim delovanjem ohranjajo in razvijajo alpsko prehransko kulturo. Med naštetimi je tudi Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP).
Unescov register dobrih praks v ospredje ne postavlja le prepoznavnosti, temveč predvsem skupnosti, programe in znanja, ki omogočajo prenos nesnovne dediščine na prihodnje generacije, kot odgovor na sodobne okoljske in družbene izzive. Ta dediščina je živ izraz znanja, identitete in trajnostnega načina življenja. Povezuje prakse, kot so planinska paša in predelava mleka, priprava bohinjskega mohanta in bovških krafov, izdelovanje trničev, čebelarstvo ter skrb za travniške sadovnjake.
Za Slovenijo je to, kot so zapisali na Ministrstvu za kulturo, prvi tovrstni predlog za vpis v Unescov register dobrih praks.
Potem ko je Vlada dala soglasje k večnacionalnemu predlogu za vpis alpske prehranske dediščine v Unescov register dobrih praks, so predlog podpisale tudi sodelujoče države.
O vpisu bo Medvladni odbor odločal predvidoma konec leta 2027.
Več o tem lahko preberete v novici Ministrstva za kulturo, po kateri je povzeto besedilo te objave.