Udeležence je na dogodku, ki je potekal v petek, 29. avgusta 2025, najprej nagovoril Sandro Quaglia, koordinator DMO Turismo Benečija, ki je poudaril pomen razvoja trajnostnega turizma za lokalno skupnost. Dr. Živa Gruden z Inštituta za slovensko kulturo je predstavila vlogo te pomembne ustanove, ki skrbi za ohranjanje slovenske dediščine v Benečiji ter povezuje kulturne in naravne vsebine v korist tamkajšnjega prebivalstva.
Sledila so predavanja strokovnjakov, ki so osvetlila različne poglede na gozdno terapijo. Dr. Stefano Santi, direktor Naravnega parka Julijsko Predgorje, je predstavil projekt ITINERANT, dr. Stefano Qualizza je govoril o zdravilnih učinkih gozdne terapije na človeka, prof. Maurizio Droli pa o organizacijskih izzivih pri vzpostavljanju postaj gozdne terapije.
Posebej zanimivo je bilo predavanje doc. dr. Darije Cvikl, predavateljice na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu, ki si že vrsto let prizadeva za institucionalizacijo gozdnega turizma v Sloveniji. V svojem prispevku je poudarila, da mora razvoj gozdne terapije temeljiti na interdisciplinarnem sodelovanju in znanstveno podprtih raziskavah. Po njenem mnenju je prav institucionalizacija ključ, da se praksa ne bi razpršila v komercializacijo in kratkotrajne trende, temveč bi ostala strokovno utemeljena in trajnostno usmerjena.
Pogled čez meje Evrope je ponudil prof. Yasuo Ohe s Tokijske kmetijske univerze, ki je predstavil izjemne dosežke in dolgoletne raziskave z Japonske, kjer so gozdne terapije močno razvite. Prav Japonska in Koreja veljata za svetovni zgled, saj tam gozdne terapije že desetletja dokazano prispevajo k javnemu zdravju.
Dogodek je pokazal, da imata Slovenija in Italija veliko priložnosti, da skupaj razvijata to področje. Gozdna terapija namreč ne pomeni le boljšega zdravja in počutja ljudi, ampak tudi nove možnosti za trajnostni turizem, ki povezuje naravo, znanost in skupnosti.
Ob tem pa so govorniki večkrat poudarili, da ima gozd svoje zakonitosti in omejitve. Zato morajo biti vse aktivnosti snovane spoštljivo – z razumevanjem ekosistemov, v skladu z zakonodajo ter ob upoštevanju lastništva gozdov. Le tako lahko zagotovimo, da doživetja v naravi ne bodo posegla v občutljivo ravnovesje, ampak bodo v resnici prispevala k varovanju narave in blaginji ljudi.
Srečanje se je zaključilo z razpravo in prijetnim druženjem ob zakuski, udeleženci pa so domov odšli z novimi idejami in povezavami za prihodnje sodelovanje.
Na območju Triglavskega narodnega parka imajo pobude, kot je gozdna terapija, še poseben pomen. Takšni produkti, ki povezujejo naravo, zdravje in dobro počutje, lahko pomembno prispevajo tako k osebnemu zdravju obiskovalcev kot tudi k razvoju lokalnega gospodarstva in ponudbe trajnostnega turizma. Pomembno pa je, da se vse aktivnosti izvajajo skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki zagotavlja, da so doživetja trajnostno zasnovana, v korist domačinov in obiskovalcev ter predvsem v skladu s cilji varovanja narave narodnega parka.
Projekt ITINERANT s takšnimi dogodki krepi mostove med Slovenijo in Italijo ter dokazuje, da narava lahko postane temelj inovativnih in odgovornih rešitev za dobrobit lokalnih skupnosti in obiskovalcev Julijskih Alp.
Dogodek je bil organiziran v okviru projekta ITINERANT, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija–Slovenija.
