Digitalna knjižnica

Planinski zemljevid Julijske Alpe – 1 : 50.000 praktično celotno območje visokogorja Julijskih Alp. Zahodni rob zemljevida se konča s Fojdo, Dunjo in Tabljo v Italiji, Bledom in Sorico na vzhodu, medtem ko severni rob določajo Karavanke, južnega pa Baška grapa, s Tolminom in Matajurjem.

V prispevku so predstavljeni različni vidiki in priporočila za trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja, vožnje s štirikolesniki in vožnje z motornimi sanmi) upošteva specifične geografske razmere za posamezno vrsto rekreacije na prostem, varovalni režim zavarovanega območja in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil pri načrtovanju razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanem območju. V prispevku ocenjujemo, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v Triglavskem narodnem parku trajnostne.

Dokumentarna serija Naravni parki Slovenije odkriva še neraziskane kotičke naše domovine.

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov zavarovanih plezalnih poteh – feratah, in dodala za pest tur, zabeljenih z brezpotjem, kjer »tišina šepeta«.

In already known localities in the Julian Alps (Mangart, Malo Polje, Zeleno Jezero, Blehe under Šoštar) and in several new ones (Loška Koritnica, Bavh, Spodnji Lepoč, Mlinarica, Konjska planina, Mali Babanski Skedenj) we inventoried the stands along the subalpine-alpine springs and spring areas where Carex frigida frequently occurs as the predominant vascular plant. We classified them into the following associations: Saxifrago aizoidis-Caricetum ferrugineae, Caricetum davallianae s. lat., Ranunculo traunfellneri-Paederotetum luteae, Carici frigidae-Petasitetum albi (alliance Adenostylion alliariae) and Palustriello decipientis- Caricetum frigidae (alliance Cratoneurion). The latter two were described as new. Based on comparisons with similar communities along mountain springs we discussed the most appropriate classification of the latter into higher syntaxonomic units.

Planinsko-zgodovinski vodnik Meja na razvodnici, je posebnost. V vodniku so namreč opisani dostopi do vseh 61 glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije. Po sto letih v naravi najdemo približno dve tretjini glavnih mejnikov, tretjina pa jih je bila uničena ali odpeljana. Vendar pri hoji do lokacij, s katerimi je bila meja med obema vojnama razdeljena sektorje, ne iščemo zgolj betonskih stebričkov. Cilj obiska opisanih točk ni povezovalen, da bi rapalsko mejo prehodili po mejni črti, kajti takšna hoja bi razkrila le tehnično težavnost trase. Poti po njej namreč ni, in je nikoli ne bo.

Zavarovana območja povsod po svetu so vsako leto zelo obiskana in turisti na območju ostanejo različno dolgo. Največjo obremenitev okolja dosežejo v obdobju toplejšega vremena in takrat se lahko povprečen obisk poveča. V Sloveniji imamo 13,2 % zavarovanih območij. Triglavski narodni park (v nadaljevanju TNP) je edini narodni park v Sloveniji in zavzema 4,1 % Slovenije ter hkrati spada med zelo obiskana območja. Bil je zavarovan z namenom varovanja narave in kulturne dediščine. Območje TNP obiskovalcem omogoča različne vrste aktivnosti, pri čemer se pojavljajo številne težave, ki so odraz povečanega obiska. Obisk parka se iz leta v leto povečuje, kar predstavlja povečan pritisk na okolje in lokalne skupnosti, ki v parku živijo. Točno število obiskovalcev ni znano, zato je potrebno sprotno spremljanje podatkov o obisku, ki so na voljo, ter še posebej spremljati stanje v okolju, torej tako kvantitativne kot kvalitativne podatke, na podlagi katerih upravljavec z namenom zagotavljanja ugodnega stanja okolja in pozitivne izkušnje obiskovalcev ob obisku parka oblikuje ukrepe za usmerjanje obiska.

V doktorskem delu so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, zakonodajo in varovalne režime zavarovanih območij. Zapisana izhodišča in priporočila so podlaga za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja teh aktivnosti.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Mirna območja; Do skrivnosti življenja divjega petelina s telemetrijo; Začetek okrevanja visokogorskega ekosistema; Risi se vračajo, tudi na Gorenjsko; Bohinjski stavbni tip; Tipologija bohinjskih planin; Gradnja na suho v alpskem prostoru; Sodelovanje Biosfernih območij Slovenije; Biosferno območje Julijske Alpe s številnimi novostmi za mlade in širšo javnost; Novelacija Razvojnega načrta.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

V zloženki najdete informacije o Poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata. Zloženka vsebuje tudi pravila obnašanja v parku in je v angleškem jeziku.

V tej zloženki najdete informacije o Mangrtski cesti in pestrosti njenega rastlinskega in živalskega sveta.