Na območju narodnega parka je mogoče prenočiti v kočah Triglavskega narodnega parka in informacijskem središču Dom Trenta, planinskih postojankah in bivakih.

V parku je mogoče prenočiti tudi v kampih, pri zasebnih ponudnikih sob in apartmajev ter v nekaj hotelih in gostiščih s prenočišči.

Seznam lokalnih turističnih organizacij v parku:

http://www.bled.si
http://www.bohinj.si
http://www.bovec.si
http://www.kranjska-gora.si
https://www.soca-valley.com/sl/

Avtobusne in železniške povezave so opisane v poglavju »Promet in javni prevoz«.

Seznam planinskih koč na območju Triglavske narodnega parka, informacije o odprtju in telefonske številke najdete na povezavi Planinske zveze Slovenije (PZS).

PZS priporoča obiskovalcem, da za prenočevanje uporabljajo svojo, s seboj prineseno posteljnino. Za cenik nočitev in cenik prehrane obiščite povezavo na PZS Cene in popusti v kočah.

Taborjenje v parku je dovoljeno le uradnih kampih.

Obiskovalcev gora je iz leta v leto več, sezona se je raztegnila na vse leto. Naslednji napotki so namenjeni obiskovalcem, ki Julijskih Alp ne poznajo dovolj dobro, ki so manj izkušeni ali sploh neizkušeni.

Triglavski narodni park pokriva skoraj celotno območje Julijskih Alp znotraj slovenskih meja. To je visokogorski svet, v katerem vladajo drugačne ali zelo drugačne razmere kot v dolini oz. nižini. Zanje je potrebna pripravljenost, predvsem pa znanje, ki ga ni mogoče pridobiti čez noč.

Te gore so polne življenja, ki je prilagojeno njihovim razmeram. Ker je tako življenje največkrat na meji preživetja, mora biti vsak obiskovalec obziren in čim manj moteč.

Izbira ture glede na letni čas:

• Poletje – dolgi, topli ali celo vroči dnevi s hitrimi vremenskimi spremembami. Nenadne hladne fronte prinašajo nevihte (veter, dež, strela, izrazit padec temperature zraka). V visokogorju še ležijo snežišča, ki jih je treba znati obvladovati, nevarnost padajočega kamenja je velika zaradi številnih obiskovalcev, vetra, živali …
• Jesen – krajši, hladnejši dnevi z manjšo nevarnostjo neviht. Možne so ohladitve, zaradi katerih v hipu nastanejo zimske razmere. V senčnih legah so tla mokra. Tudi najboljša obutev drsi.
• Zima – zelo kratki dnevi. Noč prinaša leden mraz. Snežna odeja pomeni nevarnost snežnih plazov, zdrsov, sneženje in megla zmanjšujeta vidljivost ter povzročata težave z orientacijo.
• Pomlad – gore so še na debelo pokrite s snegom, katerega lastnosti se od jutra do večera močno spreminjajo; od zmrznjenega, trdega snega (zdrsi) do težkega in mokrega (plazovi). Kljub včasih čisto poletnim dnevnim temperaturam so možne tudi povsem zimske razmere s sneženjem in z meglo.

Vsa ta vremenska pestrost pomeni, da je v Julijskih Alpah (TNP) izjemno lepo, pa tudi nevarno. Vsaka tura je doživetje, vendar se je na to doživetje treba znati pripraviti.

Načrtovanje ture:

• načrte je treba uskladiti s psihofizično pripravljenostjo, zdravstvenim stanjem, izkušenostjo, poznavanjem terena, razpoložljivo opremo, napovedanim vremenom (za začetek izbira lažjih tur),
• vremenska napoved za gornike je dostopna na internetu, radiu, TV,
• kadar okolja nameravane ture ne poznate, so nujni napotki strokovnjaka ali najem vodnika,
• pred odhodom je treba pustiti obvestilo, kam ste namenjeni, kdaj se predvidoma vrnete, kdo vse gre na turo ali pohod.

Oprema:

• dobra obutev (visoki čevlji z ostrim gumijastim profilom),
• topla oblačila (jopica, volnena kapa, rokavice, rezervno perilo),
• zaščita proti vetru in padavinam (vetrovka, vetrne hlače, vreča bivak, zaščitna folija),
• zaščita proti soncu (zaščitna očala, lahko pokrivalo),
• prva pomoč (povoji, gaza, obliži),
• oprema za orientacijo, ki jo je treba znati uporabljati (zemljevid, višinomer, kompas),
• primerna hrana in dovolj pijače,
• za zimske razmere pa še: cepin, dereze, plazovna žolna, snežna lopata, plazovna sonda,
• za lažjo in varnejšo hojo so priporočljive (sestavljive) palice ali cepin vedno, kadar pričakujemo sneg in led v gorah.

Na info mestih Triglavskega narodnega parka lahko najamete gorskega vodnike (IFMGA), kar je zagotovilo za varen vzpon in sestop.

Zakon o Triglavskem narodnem parku prepoveduje parkiranje motornih vozil, počitniških prikolic ali motornih vozil, ki se uporabljajo za prebivanje, zunaj za to določenih mest (42. točka 13. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku – Ur. list RS, št. 52/10).

Na območju parka ni parkirišč, ki bi bila urejena za oskrbo avtodomov ali parkiranje preko noči. Urejena mesta na območju Triglavskega narodnega parka, kjer so avtodomi lahko parkirani čez noč, so torej zaenkrat le kampi.

Odlok o prometnem režimu za avtodome ter režimu parkiranja na avtodomskem postajališču ima po naših podatkih med občinami v Triglavskem narodnem parku samo Občina Bovec.

Kopanje v jezerih v prvem varstvenem območju je prepovedano (17. točka 15. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku - Ur. list RS, št. 52/10). Prav tako so na jezerih v prvem varstvenem območju prepovedane tudi druge rekreacijske dejavnosti.

Dopustnost vožnje z gorskimi kolesi se razlikuje med varstvenimi območji parka. V splošnem je vožnja z gorskimi kolesi dopustna izven naravnega okolja, torej po obstoječi cestni infrastrukturi, namenjeni za motorni promet ter po odprtih gozdnih cestah.

Izjeme od splošne prepovedi veljajo za vožnjo s kolesi po kmetijskih cestah, planinskih poteh ter gozdnih vlakah, ki so določene v načrtu upravljanja narodnega parka. Ne glede na naravovarstveno sprejemljivost vožnje s kolesi po poteh, prikazanih na karti, ki je del načrta upravljanja, je vožnja s kolesi dopustna le na tistih poteh, ki so usklajene z upravljavci oziroma lastniki poti ter z določbami zakona, ki ureja planinske poti, in določbami predpisov, ki urejajo gozdne prometnice.

Podrobno obrazložitev ureditve vožnje z gorskimi kolesi znotraj parka najdete na naslednji povezavi: Gorsko kolesarjenje v parku

Naravovarstveni nadzorniki so pomemben del upravljavske organizacije. Spremljajo stanje vseh dogajanj, pa naj bodo naravna ali pa povezana z obiskovalci in prebivalci narodnega parka. Skrbijo za dosledno izvajanje zakona o TNP, informirajo ter opozarjajo obiskovalce narodnega parka in jih za nekatere kršitve lahko tudi kaznujejo.

Njihovo delo je vse bolj usmerjeno v sodelovanje, komuniciranje ter ozaveščanje tako domačinov kot obiskovalcev parka. Sodelujejo tudi pri široki paleti strokovnih, izobraževalnih in raziskovalnih nalog, ki jih opravlja TNP, njihova naloga so tudi urejanje infrastrukture (postavljanje informacijskih znakov, vzdrževanje poti, urejanje počivališč), košnja in s tem ohranjanje značilne kulturne krajine ter skrb za koče TNP. Dve tretjini nadzornikov opravlja tudi naloge lovskih čuvajev.

Zakon o Triglavskem narodnem parku z izjemo prvega varstvenega območja in ožjih zavarovanih območij, kjer je ljubiteljsko ali komercialno nabiranje gliv popolnoma prepovedano, sicer dovoljuje izvajanje tovrstne dejavnosti, pri čemer pa je potrebno upoštevati še pogoje, ki jih za nabiranje predpisujejo Uredba o varstvu samoniklih gliv ter predpisi na področju gozdarstva in varstva gozdov, predvsem Pravilnik o varstvu gozdov.

Pri nabiranju morajo gobarji dosledno spoštovati in upoštevati vse predpisane prepovedi in omejitve. Glede količinskih omejitev je potrebno upoštevati določila Uredbe o varstvu samoniklih gliv in Pravilnika o varstvu gozdov, ki posamezniku dnevno dovoljujeta odvzem do največ 2 kg gob iz narave. Gobe morajo biti grobo očiščene že neposredno na rastišču ter nabrane brez pripomočkov, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje. Obiskovalci gozdov se morajo zavedati, da je njihova prisotnost v gozdu moteča za v parku živeče živali, zato ne smejo povzročati nepotrebnega hrupa in drugih motečih dejavnosti.

V času rasti gob naravovarstveni nadzorniki TNP ob sodelovanju z gozdarskim inšpektorjem vsako leto poostrijo nadzor.

Povezava na Agencijo RS za okolje: http://www.arso.gov.si/.

Nabiranje zelišč in gob Zakon o Triglavskem narodnem parku ne prepoveduje, če gre za osebne potrebe. V kolikor pa gre za komercialne namene, je potrebno soglasje upravljavca parka.

Posamezna vodenja Triglavskega narodnega parka so razpisana v letnem koledarju dogodkov in objavljena na spletnem mestu Triglavskega narodnega parka. 

Triglavski narodni park organizira tudi vodenja na željo obiskovalcev od lažjih pohodnih tur po dolinah in v sredogorju do zahtevnejših v visokogorju.

Informacije: triglavski-narodni-park@tnp.gov.si.

Ob pridobitvi soglasja Javnega zavoda Triglavski narodni park je soteskanje dovoljeno ob določenem času na naslednjih vodotokih:

Fratarica

Za dostop se uporablja obstoječo markirano pot do slapu Parabola ter naprej po neoznačeni poti do struge Fratarice. Vstop v vodotok je na višini približno 820 m n.m. Izstopna točka se nahaja ob sotočju Fratarice in Koritnice. Nočno soteskanje je prepovedano. Dejavnosti so dovoljene od 15. marca do 31. oktobra.

Predelica

Za dostop se uporablja obstoječi označeni poti s ceste Predel – Bovec pri mostu čez Mangartski potok navzdol do struge Predelice. Ena vstopna točka je pri tolmunu »Smaragdno oko«, na višini približno 1050 m n.m., druga (vstopno-izstopna točka) se nahaja ob sotočju z Mangartskim potokom na višini približno 900 m n.m. Izstopna točka je pri mostu čez Predelico v Logu pod Mangartom. Nočno soteskanje je prepovedano. Dejavnosti so na zgornjem delu Predelice dovoljene od 15. marca do 31. oktobra, na spodnjem delu (od sotočja z Mangartskim potokom dolvodno) pa:

• od 1. aprila do 31. maja z izstopom iz vodotoka do 17. ure,
• od 1. junija do 31. avgusta z izstopom iz vodotoka do 18. ure,
• od 1. septembra do 15. oktobra z izstopom iz vodotoka do 17. ure.

Jerečica

Za dostop se uporablja kolovoz od kapelice na Podjeljah do vodotoka ali gozdni kolovoz od peskokopa v Jereki. Vstopna točka je na višini približno 870 m n.m. (zunaj območja TNP se nahajata druga vstopno izstopna točka na višini približno 715 m n.m., kjer kolovoz prečka vodotok, ter izstopna točka pri peskokopu v Jereki na višini približno 660 m n.m.) Nočno soteskanje je prepovedano. Dejavnosti so dovoljene od 15. marca do 31. oktobra.

Izvajalec (vodnik) soteskanja ob izdaji soglasja na elektronski naslov, ki ga navede v vlogi, prejme uporabniško ime in geslo za dostop do spletne aplikacije, preko katere upravljavcu narodnega parka na enostaven način najavi oziroma sporoči čas, kraj izvajanja soteskanja in število udeležencev.

Ob pridobitvi soglasja Javnega zavoda Triglavski narodni park je potapljanje dovoljeno:

Soča

Korita pri Kršovcu pod Golobarsko žičnico, v dolžini približno 130 m. Za dostop do reke se uporablja obstoječe dostopne poti vstopno izstopnega mesta Zmuklica, ki je sicer urejeno za izvajanje plovbe. Dejavnosti so dovoljene od 15. marca do 31. oktobra, z vstopom v vodotok od 9. ure in izstopom z vodotoka do 18. ure.

Bohinjskem jezeru

Za potapljanje ne potrebujete soglasja upravljavca narodnega parka.

Plovba je dovoljena s soglasjem upravljavca narodnega parka. V postopku izdaje soglasja s strokovnim mnenjem sodelujejo tudi upravljavci s področja sladkovodnega ribištva. Plovba je dovoljena ob določenem času in pri ustreznem pretoku vodotoka (pri katerem se z izvajanjem dejavnosti ne poslabšuje ekoloških razmer vodotoka in posledično ne vpliva negativno na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst).

Jezernica, Sava Bohinjka

Na odseku od iztoka Bohinjskega jezera do dolvodne meje Triglavskega narodnega parka. Vstopno mesto je na Bohinjskem jezeru. Dejavnosti so ob ustreznem pretoku dovoljene:

• od 1. aprila do 31. maja od 10. do 17. ure,
• od 1. junija do 31. avgusta od 9. do 18. ure,
• od 1. septembra do 31. oktobra pa od 10. do 17. ure.

Soča

Plovba na reki Soči in Koritnici je urejena z občinskim odlokom.

Na odseku od tolmuna ob koncu (dolvodno od) Velikih korit do dolvodne meje Triglavskega narodnega parka. Pri plovbi je treba uporabljati vstopno mesto Velika korita ter vstopno izstopno mesto Bunkerji in Kršovec. Dejavnosti so ob ustreznem pretoku dovoljene od 15. marca do 31. oktobra, z vstopom na vodotok od 9. ure in izstopom z vodotoka do 18. ure.

Koritnica na odseku od konca (dolvodno od) Kluških korit pod trdnjavo Kluže do dolvodne meje Triglavskega narodnega parka. Pri plovbi je treba uporabljati vstopno mesto Kluže. Dejavnosti so ob ustreznem pretoku dovoljene od 15. marca do 31. oktobra, z vstopom na vodotok od 9. ure in izstopom z vodotoka do 18. ure.

Bohinjsko jezero

Za plovbo na Bohinjskem jezeru ne potrebujete soglasja upravljavca narodnega parka. Plovba je dovoljena na območju celega jezera čez celo leto.

Uporaba brezpilotnih zrakoplovov (dronov) je na območju narodnega parka omejena z varstvenim režimom, določenim z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14-ZON-C in 60/17), ki prepoveduje letenje z zrakoplovi pod 1000 čevlji (304,8 metri) nad najvišjo trenutno točko oziroma oviro med letenjem.

Uporaba dronov je brez predhodno pridobljenega soglasja dopustna za zagotavljanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za namene obrambe države in za izvajanje policijskih nalog.

Na podlagi pridobljenega soglasja upravljavca narodnega parka je uporaba dronov izjemoma dopustna za:

1. znanstveno-raziskovalne dejavnosti,
2. izvajanje geodetskega snemanja,
3. izvajanje filmskega, video in dokumentarnega snemanja.

Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za filmsko in video snemanje se dopušča le v območjih infrastrukturnih objektov in naselij. V naravnem okolju narodnega parka je uporaba dronov dopustna samo za snemanje dokumentarnih filmov in promocijskih filmov, ki so namenjeni promociji parka in parkovnih lokalnih skupnosti ob upoštevanju omejitev hrupnosti takih naprav in višine leta nad območji, ki so z vidika varstva narave še posebej občutljiva, in kjer uporaba bistveno ne vpliva na sestavine žive narave narodnega parka.

Pri uporabi dronov je potrebno upoštevati tudi področno zakonodajo, ki velja za območje celotne Slovenije (Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16 in 81/16 – popr.)).

Obrazložitev pojmov:

Dron je zrakoplov, namenjen izvajanju letov brez pilota ali drugih oseb na krovu, je daljinsko krmiljen ali programiran ali avtonomen. 

Naravno okolje obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliva, ga oblikuje in uporablja. To so vsa območja zunaj naselij in območij razpršene poselitve, infrastrukturnih objektov državnega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena po predpisih, ki urejajo rudarstvo in načrtovanje prostora, in zunaj nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje po predpisih, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa.