Stavbarstvo

Ljudsko stavbarstvo je sledilo zahtevam življenja, ki so jih opredeljevale naravne razmere in gradivo, ki je bilo na voljo.
Današnja naselbinska podoba odseva procese naseljevanja, gospodarjenja in zaradi odprtosti tudi vplive alpske ter furlanske in sredozemske kulture.
V posoškem delu parka sta se s prepletanjem kultur skozi zgodovino razvila bovško-trentarski in kobariško-tolminski stavbni tip.

Pri kobariško-tolminskem stavbnem tipu je značilno združevanje posameznih enot domačije, gradnja stanovanjskih hiš v breg, streha z blagim naklonom in enako kritino, ganki vzdolž vse daljše fasade.
Staje, hlevi in sirarne na govejih tolminskih in krnskih planinah so pozidane s kamnom. Strehe so strme, čela stavb so opažena z lesenim zatrepom. Še posebej na krnskih planinah so stavbe pogosto razvrščene v vrsti. Na pobočjih so s hrbtnim delom vkopane in z daljšo stranico postavljene pravokotno na plastnice.
Za bovško-trentarsko hišo je značilna vrhhlevna masivno zidana stavba, zunanje stopnišče s hodnikom pod širokim napuščem, strma dvokapna streha z izrazitimi čopi in z lesom opaženimi zatrepi, posebnost pa je tudi samostojno stoječ dimnik.
Za ovčje planine na Bovškem so prepoznavne prestaje, pastirske stavbe, ki so letno bivališče kot vmesna postaja med dolinsko in planinsko pašo.

Za gorenjsko stran narodnega parka je za razliko od posoškega, kjer prevladuje kamen, značilna kultura lesa. Tu sta doma bohinjska in gornjesavska hiša.

Za bohinjski stavbni tip so značilni stegnjena zasnova doma, zidano pritličje in nadstropje v leseni izvedbi, ganki v nadstropju ter leseni zatrepi, okenski in vratni kamniti okvirji, mostovži, ki omogočajo dostop do skednja in senika.
Posebno mesto v lokalnem stavbarstvu zavzemajo toplarji – bohinjski stogovi, postavljeni v gručah ali posamično na robovih vasi in senožetnih planinah.
Za Bohinj so značilne planine s pastirskim stavbarstvom, od stanov, hlevov, svisli, senikov do sirarne. Še posebej izstopajo stanovi na kobilah. Skupni imenovalci so les kot gradbeno gradivo, enaka velikost stanov, enak naklon streh in podobna izvedba.
Gornjesavski stavbni tip označujeta gručasta zasnova domačije in bohinjski hiši podobna zasnova stavbe. Domačija je zidana, pritlična, s privzdignjenim podstrešjem. Stavbe imajo podolgovat tloris s tridelno razporeditvijo. Hiša je običajno brez gankov. Strehe so strme, čopi so napravljeni z odprtim trikotnim zaključkom. Portali in okenski okvirji so kamniti, opazen je fasadni dekor.
Pastirske stavbe se od tistih na bohinjski strani razlikujejo predvsem po podaljšani strehi pred vhodom. Seno sušijo na enojnih stegnjenih kozolcih.

Triglavski narodni park z drugimi strokovnimi službami ponuja svetovalno pomoč pri gradnjah v parku. (Služba za posege v prostor)