Avtohtone pasme

Širše območje TNP oz. Julijskih Alp je izvorno območje za vsaj tri v Sloveniji priznane pasme domačih živali:

• drežniško kozo
• bovško ovco
• ciko

Razlogi, ki so pomembni za ohranjanje takšnih pasem, so:

• genetski vidik (bazen nekaterih za rejo pomembnih, a pri visoko selekcioniranih pasmah že domala izginulih lastnosti);
• krajinski vidik (zaradi svoje prilagojenosti so te pasme praviloma najprimernejše za svoje okolje in s tem najboljše ohranjevalke kulturne krajine);
• kulturno-etnološki vidik (so rezultat in živ dokaz dolgotrajnega in uspešnega rejskega dela več generacij rejcev določenega območja in s tem velika kulturno-etnološka dragocenost).

Drežniška koza
Drežniška koza je edina slovenska avtohtona pasma koz. Izvira s severozahodnega območja Slovenije, z Drežniškega in Bovškega. Zaradi majhne populacije in vpliva drugih pasem spada med ogrožene pasme. Je kombinirana pasma koz, ki jo odlikujeta izredna odpornost in prilagojenost ekstenzivnim načinom reje. Ima odlično izražene telesne lastnosti, ki so pomembne in potrebne za rejo na gorskih območjih. Po namenu reje razlikujemo mlečni in mesni tip drežniške koze.

Bovška ovca
Nastala je v Zgornjesoški dolini. Je slovenska avtohtona pasma, ki ostaja pasemsko povezana z izvornim območjem, vendar se je zaradi svoje izjemne prilagodljivosti razširila tudi na druga območja Slovenije. Je pasma z utrjenim genskim zapisom, ki dokazuje, da je bovška ovca stara in premišljeno odbirana iz roda v rod modrih pastirjev.
Pasma je vse do danes sledila svojemu osnovnemu rejskemu cilju: prilagodljivost težavnim in skromnim rejskim razmeram, sposobnost paše na hribovskih in gorskih pašnikih, miren temperament, dolgoživost in odpornost.

Cika
Slovenska cika ali cikasto govedo je nastalo iz avtohtonega enobarvnega svetlo rdečkastega goveda. V drugi polovici 19. stoletja je bilo oplemenjeno s pincgavsko pasmo.
V Zgornjem Posočju jo imenujemo tudi tolminska cika. Živali cikaste pasme so rdeče barve z značilno belo liso. Zaradi prilagodljivosti, manjše velikosti in nizke teže je primerna za rejo na hribovskih in gorskih območjih, kjer so slabše možnosti za pašo in pridelavo osnovne krme.