Kulturna dediščina in kulturna krajina

Čeprav je varstvo in ohranjanje prvobitne narave najpomembnejša naloga vsakega narodnega parka, imajo alpski narodni parki pomembno vlogo in skrb tudi pri ohranjanju avtohtone, pristne kulturne dediščine kot temelja trajnostnega razvoja. Alpska kulturna dediščina Slovenije je za nas tem pomembnejša, ker nas povezuje z veliko družino alpskih narodov.

Kulturna dediščina TNP je zelo zanimiva, pestra in pisana, kajti kakor se na njegovem prostoru srečujejo različni podnebni vplivi, se prav tako srečujejo tudi različne kulture. Vsaka je pustila oz. pušča opazen pečat, vrednotenje in ohranjanje take dediščine pa je izjemno zahtevna, vendar tudi zanimiva naloga.

V seznam registra nepremične kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo RS je za območje TNP vpisanih 300 enot.

Število se spreminja, saj je vrsta enot v postopku vpisa. Po tipu dediščine prevladuje profana stavbna dediščina (približno tretjina vseh), sledi memorialna dediščina (skoraj četrtina), nato naselbinska (približno 17 %) in sakralna stavbna dediščina (dobrih 14 %) ter arheološka dediščina (skoraj 7 %).

Varstvo nepremične kulturne dediščine obsega arheološka najdišča, naselbinska območja, oblikovano naravo in kulturno krajino, pa tudi stavbe, ali samo njihove dele ali kar skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti. Med kulturno dediščino se uvrščajo tudi stavbe, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Našteto pa še ne pokriva vseh vsebin kulturne dediščine.