JANA VIDIC
Biologinja, naravovarstvenica, sodelavka Sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor
OB LETOŠNJIH DVEH OKROGLIH OBLETNICAH TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA je priložnost za poklon vsem, ki so se v preteklosti prizadevali za narodni park, zlasti pa nosilcem ideje, ki so v ohranjeni visokogorski naravi prepoznali narodovo dediščino, ki so začrtali varstvene cilje in namene njenega ohranjanja ter se kot »pogonski motor« brezpogojno skozi celo stoletje z vso dušo prizadevali za njeno uresničitev. Lahko smo hvaležni, da so uspeli in, da narodni park imamo. - Težko si je predstavljati, da ga kot narod in kot država ne bi imeli!
Triglavski narodni park je naš edini narodni park (drugi naravni parki so regijski in krajinski). Ima najdaljšo zgodovino in simbolizira začetek in razvoj družbenih prizadevanj za ohranjanje narave v Sloveniji. Je tudi največje zavarovano območje v Sloveniji in s svojimi ca. 840 km2 znatno prispeva k skupni površini zavarovanih območij v Sloveniji, ki znaša blizu 14 %.
Beseda »narodni« sporoča, da gre za narodovo naravno dediščino in tudi, za narodovo odgovornost za njeno ohranitev. Pa vendar, ali se neprecenljive dragocenosti naravne dediščine Triglavskega narodnega parka in odgovornosti do nje kot narod in družba dandanašnji zavedamo dovolj? In – ali se ob obletnicah zmoremo ali sploh hočemo vprašati, če in kako uresničujemo varstvene cilje narodnega parka, kot so jih začrtali naši predhodniki?
Živimo namreč čas, za katerega je značilna paradigma večne gospodarske rasti in večnih povečevanj kapitala ter brezpogojnih zakonov trga, kot edinih merodajnih, pri tem pa ni veliko (ali nič) mesta za vrednote, ki imajo nematerialno vrednost, za javni interes in javno dobro, za etiko, empatijo, … kar vse je temelj varstva narave. Še več – varstvo narave je pogosto ovira za kratkoročne interese kapitala, pritiski na naravo, zlasti zaradi urbanizacije, energetike, turizma so izjemni, in bodo vedno večji, čim manj razpoložljivega prostora za izkoristek ostaja. Kapital hiti »ugrabljati« naravne vrednote, visokogorje, druge mirne in ohranjene dele narave … Interesov po mitnicah s pogojevanjem dostopa do naravnih vrednot s plačili visokih vstopnin in drugih pristojbin (za lepoto narave, do katere imamo brezplačno pravico vsi!?) se množijo. – Pri tem Triglavski narodni park in naravne vrednote v njem niso izjema. Družboslovci opozarjajo, da neoliberalni kapitalizem sebi v prid prilagaja celotno družbo in državo. Zato ne preseneča, da noben »zakon ni več zakon«, če je ovira kapitalu; se pač spremeni tako, da se ovira odpravi. – Tudi pri tem zakon in predpisi, ki varujejo Triglavski narodni park, niso izjema! - In ker posamezniki in družba kot celota odražamo družbeno realnost, ki je v tem času v znamenju vse prežemajoče ideologije neoliberalnega kapitalizma (s tem, ko jo nezavedno (?) prevzemamo in ji verjamemo), so taka ravnanja večinsko sprejeta kar kot logična in družbeno sprejemljiva. Kot je družbeno sprejemljiva npr. trditev, da naravna vrednota, ki nima denarne oziroma ekonomske vrednosti (cene) ni vredna in je obiskovalci ne znamo ceniti! Ali, da je zaradi varstva narave obiskovalcem treba zaračunati pristojbine, ker da s temi zagotavljamo zmerno, za naravo ustrezno število, obiskovalcev (kar je popolna neresnica)!
Zato uvodoma zastavljeno vprašanje o zavedanju dragocenosti Triglavskega narodnega parka in odgovornosti za njegovo ohranjanje ni retorično. Ampak je zastavljeno z zaskrbljenostjo, če in koliko znamo prepoznavati prosojnost ideologije neoliberalnega kapitalizma in zasledovati ter uresničevati čiste varstvene cilje v korist narave in narodnega parka - kot narod, družba, posamezniki, posebej pa tisti, ki smo zaposleni v službah varstva narave.
Ogledalo, kako danes kot družba zaznavamo naravne vrednote in narodni park ter koliko naravovarstvene moči glede na druge aktualne interese družbe zmoremo, je Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer – domala uničen, najdragocenejši in simbolni biser Triglavskega narodnega parka, sicer varovan in zavarovan vse od leta 1924, osrednji in bistven del Triglavskega narodnega parka, zavarovanega z odlokom leta 1961 in velikega Triglavskega narodnega parka, zavarovanega z zakonom leta 1981, katerih obletnice letos obeležujemo …
Vseeno ostaja prostor za optimizem: Triglavski narodni park po 40-ih letih še vedno imamo. In ker je naravo mnogokrat uspešno obvaroval v preteklosti (koliko manj bi bila ohranjena, če ga ne bi bilo?!), lahko verjamemo, da jo bo čim bolj uspešno tudi v prihodnje…