Zakonodaja

Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) je leta 1981 ustanovila država na podlagi Zakona o Triglavskem narodnem parku. Zakon opredeljuje osnovni cilj in namen ustanovitve TNP, ki je v ohranitvi izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanju avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti neživega sveta. Hkrati je z zakonom določen namen Triglavskega narodnega parka, da se skladno s primarnimi varstvenimi cilji in naravnimi danostmi zagotovi možnosti za naravi in kulturni krajini prijazen trajnostni razvoj in življenje ljudi v parku in njegovi neposredni bližini. Namen parka je tudi nuditi možnost za doživljanje narave, kulturnega izročila in duhovnih vrednot tega izjemnega alpskega prostora.

Zakon o Triglavskem narodnem parku opredeljuje zunanje meje Triglavskega narodnega parka, park pa ločuje na osrednje in robno območje, ki se razlikujeta v režimu varstva. Opredeljeni so varstveni režimi in s tem tudi prepovedi nekaterih aktivnosti v parku, kršitev katerih predstavlja prekrške po zakonu, ki jih ugotavljajo naravovarstveni nadzorniki TNP. Zakon opredeljuje tudi ustroj in delovanje javnega zavoda Triglavski narodni park.

Republika Slovenija ima sistem varstva narave uzakonjen v Zakonu o ohranjanju narave, ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave in s tem pomembno vpliva tudi na dejavnost TNP. Delovanje TNP pa opredeljujejo še številni drugi zakoni, kot npr. Zakon o gozdovih, Zakon o kmetijstvu, Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov in na podlagi teh zakonov sprejeti podzakonski akti, pa tudi mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije.

Zakon o Triglavskem narodnem parku

Zakon o ohranjanju narave