japonski dresnik

odprtje razstave Tujerodne vrste-prezrta grožnja in strokovno predavanje dr. Simone Strgulc Krajšek

05.06.2010 19:30

Info središče Dom Trenta v Trenti

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Tujerodne vrste – prezrta grožnja in strokovno predavanje dr. Simone Strgulc Krajšek s poudarkom na tujerodnih vrstah v Triglavskem narodnem parku v soboto, 5. junija 2010, ob 19.30 uri v Info središču Dom Trenta.

Ljudje so že stoletja iz tujih krajev prinašali zanimive in uporabne rastline in živali, ki jih zaradi njihovega tujega izvora imenujemo tujerodne vrste. Večino vrst, ki jih danes uporabljamo v prehrani, so v naše kraje prinesli že pred nekaj stoletji. Danes se z njimi srečujemo vsak dan in smo na njihov tuj izvor že skoraj pozabili. Šele v zadnjih desetletjih pa se zavedamo grožnje, ki jo tujerodne vrste predstavljajo za naravo. Nekatere se ustalijo v naravnem okolju, kjer povzročajo škodo domorodnim vrstam in spreminjajo njihove življenjske prostore. Tujerodne vrste so npr. japonski dresnik, žlezava nedotika, želva rdečevratka, nutrija, potočna postrv, signalni rak, tigrasti komar.
Na razstavi so predstavljene raznolike poti, po katerih tujerodne vrste prihajajo v Slovenijo, njihove lastnosti in vplivi na naravo, pa tudi ukrepi, s katerimi lahko prav vsak prispeva zmanjšanju negativnih vplivov tujerodnih vrst.

Razstava je nastala v sklopu projekta Thuja (http://www.tujerodne-vrste.info), ki ga izvajajo Zavod Symbiosis, Botanično društvo Slovenije, Turistično društvo Boštanj in Društvo Akvaviva. Projekt Thuja je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.

Avtorji razstave: Jana Kus Veenvliet, Paul Veenvliet, Leon Kebe, Martina Bačič, Božo Frajman, Nejc Jogan, Simona Strgulc Krajšek

Kaj so tujerodne vrste?
V biologiji z izrazom tujerodne vrste poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Tujerodne vrste pripadajo najrazličnejšim skupinam organizmov (npr. virusi, glive, rastline, živali), prav tako se razlikujejo po virih in poteh naselitve. Tujerodne vrste vplivajo na domorodne vrste (tekmeci za prostor, hrano, plenilci domorodnih), ekosisteme, zdravje ljudi (alergijske reakcije, senen nahod, prenos virusov in bakterij) in gospodarstvo (prenos virusov in bakterij, zaraščanje).
Nekaj napotkov, kako preprečiti širjenje tujerodnih vrst:
• Nikoli ne spuščajte v naravo živali, ki ste jih kupili ali dobili v dar. Zanje poiščite nove lastnike ali jih oddajte v azil.
• Ko načrtujete nov vrt, svetovalca v vrtnem centru prosite, da vam pokaže tudi domorodne rastline, ki so primerne za vaš vrt.
• Plevel in ostanke rastlin z vrta vedno odlagajte na kompost na vrtu in ne v naravo. # Ostanke vodnih rastlin iz ribnika vedno odlagajte na kompost na vrtu in ne v naravo ali bližnji potok/jezero.
• Če imate preveč rib, jih oddajte prijateljem ali trgovini z živalmi, nikar jih ne spuščajte v naravo.
• Če je vaš ribnik blizu potoka ali reke, izbirajte za gojitev le domorodne živali in rastline. Tako boste preprečili, da bi ob visokem vodostaju iz vašega ribnika v naravo odneslo tujerodne vrste.
• Preverite katere vrste rastlin gojite v ribniku. Če ugotovite, da so med njimi potencialno invazivne vrste, jih nadomestite z drugimi.
• Če imate v ribniku vodne želve, okoli ribnika postavite ograjo z odprtinami manjšimi od 1 cm. Zgornji rob mora biti ukrivljen navznoter.
• V ribnik ne dajajte rakov, saj njihovega pobega ne morete preprečiti niti z ograjo, ker jo lahko preplezajo. Raki (domorodne in tujerodne vrste) so lahko prenašalci račje kuge, ki je zelo nevarna bolezen in lahko povzroči smrt celotnih populacij domorodnih vrst rakov.
• Opazujte območja, kjer so dovažali pesek ali novo zemljo. Če opazite, da so začele uspevati tujerodne vrste, jih čim prej izpulite.
Povzeto po: http://www.tujerodne-vrste.info/Narediti.html
Več o tujerodnih invazivnih vrstah na http://www.tujerodne-vrste.info/projekt.html