Tone Cevc (1932–2007) se je od študentskih dni posvečal preučevanju življenja in dela pastirjev. Poleg tega, da je obravnaval življenje in delo pastirjev na Veliki planini, je raziskovalno pozornost namenil tudi pastirskim in občasno naseljenim zavetiščem na drugih območjih. Na podlagi obsežnega terenskega dela je z upoštevanjem arhivskih, pozneje tudi arheoloških virov in primerjalnega gradiva z drugih vzhodnoalpskih območij sistematično raziskal razvoj in tipologijo pastirskih bivališč.
France Stele fotografira od svojega trinajstega leta in od leta 1987 deluje kot samostojni ustvarjalec – fotograf, oblikovalec in založnik. Je v prvi vrsti planinski fotograf, nadaljevalec tradicije Janka Ravnika in Jake Čopa. Velik del njegovega opusa tvorijo podobe gora, razgledov z vrhov in viharnikov, pa tudi podobe (prežitkov) življenja v gorskem svetu. Slednje imajo veliko pričevalno moč in dokumentarno vrednost.
France Stele se je s Tonetom Cevcem srečal leta 1979, ko ga je ta povabil kot fotografa k projektu Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Najprej sta poleti leta 1980 obiskala bohinjske planine, jeseni pa sta nadaljevala v ziljskih in ukovških planinah. Fotografije iz ukovških planin, ki jih predstavljamo na razstavi, so nastale med raziskavo o začasnih bivališčih leta 1980 in 1981.
Planine kmetov iz Ukev (it. Ugovizza, nem. Uggowitz, furl. Ugovize) ležijo severno nad vasjo, na pobočjih Karnijskih Alp: v Ravni, na Ukvah ter v Spodnji in Gorenji Filci. V planine so se prek poletja preselile cele družine skupaj z živino in tam pokosile travnike ter pripravile krmo za zimo. V planini so imeli ukovški (nar. ukljanski) gospodarji svojo bajto, nekateri tudi po dve, spodnjo in zgornjo, z izbo, namenjeno spanju, kamro za shranjevanje sira ter bajto, osrednjim prostorom z ognjiščem in kotlom za sirjenje. Poleg bajte je bil hlev, lesena koča, spodaj za živino in zgoraj za seno.
V času nastanka fotografij na začetku 80. let je imela živino še četrtina ukovških gospodinjstev in poleti se je v planino z živino selilo približno dvajset družin, posamezniki pa so v planini ostali tudi čez zimo. Nekateri lastniki so bajte spremenili v poletna ali počitniška bivališča, bodisi za lastno rabo ali za oddajanje turistom. Le maloštevilna poslopja so prodali.
**
Razstava je nastala v sodelovanju Slovenskega kulturnega središča Planika Kanalska dolina, Inštituta za slovensko narodopisje ter Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Postavitev razstave v Domu Trenta je bila pripravljena s podporo Javnega zavoda Triglavski narodni park.
Besedilo je povzeto po katalogu razstave.
Razstava bo na ogled vsak dan od 10.00-18.00 do konca oktobra.
