Pogosta vprašanja

Kje v parku lahko prenočim?

Kako lahko pridem v park z javnim prevozom?

Kje lahko dobim informacije o planinskih kočah?

Je taborjenje v parku dovoljeno?

Kako osvojiti Triglav?

Kako načrtovati varen obisk gora?

Ali je na parkiriščih, označenih s »P« v TNP dovoljeno parkirati z avtodomom in ali je dovoljeno parkirati tudi preko noči?

Je kopanje v visokogorskih jezerih dovoljeno ?

Kdo so naravovarstveni nadzorniki?

V parku želim graditi/prenavljati, katera dovoljenja potrebujem?

Katera so najpomembnejša pravila, ki jih morajo upoštevati gobarji?

Je nabiranje zelišč v TNP dovoljeno?

Kakšno bo vreme?

Ali TNP organizira tudi vodenja po parku?


Kje v parku lahko prenočim?
Na območju narodnega parka je mogoče prenočiti v kočah TNP in informacijskem središču Dom Trenta, planinskih postojankah in bivakih (povezava na seznam planinskih postojank na spletni strani Planinske zveze Slovenije: http://www.pzs.si/koce.php?reg=3).

V parku je mogoče prenočiti tudi v kampih, pri zasebnih ponudnikih sob in apartmajev ter v nekaj hotelih in gostiščih s prenočišči.

Seznam lokalnih turističnih organizacij v parku:
http://www.bled.si
http://www.bohinj.si
http://www.bovec.si
http://www.kranjska-gora.si
http://www.lto-sotocje.si

Na začetek

Kako lahko pridem v park z javnim prevozom?
Avtobusne in železniške povezave so opisane v poglavju: http://www.tnp.si/dozivljati/C35/

Na začetek


Kje lahko dobim informacije o planinskih kočah?
Seznam planinskih koč na območju TNP, informacije o odprtju in telefonske številke najdete na povezavi Planinske zveze Slovenije (PZS): http://www.pzs.si/koce.php?reg=3
PZS priporoča obiskovalcem, da za prenočevanje uporabljajo svojo, s seboj prineseno posteljnino. Za cenik nočitev in cenik prehrane obiščite povezavo PZS: http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=17

Na začetek

Je taborjenje v parku dovoljeno?
Taborjenje v parku je dovoljeno na za to določenih mest. Določena mesta pa so le uradni kampi in pa določene lokacije za taborna mesta, ki jih uporabljajo predvsem taborniki in planinci; slednje so v Bohinju v Ribčevem Lazu (Gosti les in pod Bellevuejem), na Rudnem polju na Pokljuki (ob vojaški žičnici), v Martuljku, v Krnici pod Vršičem in v Loški Koritnici.

Na začetek

Kako osvojiti Triglav?
Triglav in tri znamenite poti na njegov vrh
Predstavljamo vam tri pomembne pristope na Triglav. Bohinjskega kot znamenito pot štirih prvopristopnikov iz leta 1778, gornjesavskega ali kar mojstranskega v spomin na Aljažev čas in trentarskega v duhu dr. Juliusa Kugyja. Da bi se bolje seznanili s Kraljestvom Triglava, je treba sčasoma spoznati vse tri, prav tako njihove variante. Za naključnega obiskovalca Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka pa je vsaka od naštetih poti dovolj zanimiva in lepa.
Izhodišča opisanih pristopov na Triglav so planinske koče v Triglavskem narodnem parku, katerim je dodan informativni opis poti iz doline do koče.
POT S PLANIKE ALI SMER PRVOPRISTOPNIKOV IZ LETA 1778
Velja za najlažji pristop na Triglav, vendar je ne gre podcenjevati. Iz široke kotanje za domom se po drobljivih ploščah dvigne pod strm kamin (Triglavska Vrata), od koder si varovala sledijo do vrha Malega Triglava, kjer se združi s plezalno potjo s Kredarice. Od tam izpostavljeno po grebenu na vrh (1.45 h).
Na Planiko nas v slabih dveh urah privede dokaj nezahtevna, razgledna pot od Vodnikovega doma na Velem polju, najstarejša med opisanimi.
Do Velega polja je bila nekoč »zapovedana« pastirska pot iz Stare Fužine v Bohinjski dolini, skozi stransko dolino in hkrati planino Voje. Voje so tako postala »Zelena vrata Triglava«.
Iz zatrepa doline, blizu slapu Mostnice, krene na Velo polje pot čez Spodnjo Grintojco, strmo do Zagona, potem pa zložno do Vodnikovega doma (iz Stare Fužine do Vodnikovega doma dobre štiri ure.)
Na Zagonu se opisani poti priključi danes najbolj uhojena pot na Velo polje z Rudnega polja na Pokljuki.

Od TRIGLAVSKEGA DOMA NA KREDARICI je speljana danes najpopularnejša, dokaj zahtevna plezalna pot. Imenovali jo bomo »pot spomina na Triglavskega župnika Jakoba Aljaža«.
Pri plezanju je ves čas v pomoč značilen »jež« starih klinov, kajti vse do Malega Triglava si sledijo vrtoglavi prepadi. Od Malega Triglava naprej po grebenu na vrh, kakor pri poti s Planike (1.15 h).
Najbolj znane poti do Triglavskega doma privedejo iz Vrat, iz Kota (mimo Staničevega doma) in iz Krme.
Skozi Krmo so prebivalci Zgornje Radovne (v zadnjem času Psnakovi) dolga leta oskrbovali Triglavski in Staničev dom. Pozimi in spomladi jo uporabljajo predvsem turni smučarji, ker je zložna in razmeroma nenevarna, če ne upoštevamo snežnih plazov.
Precej samotna in zelo lepa je pot skozi Kot, čez sončni, razgledni Lengarjev rovt, pod stenami Rjavine in Vrbanove špice do Staničevega doma ter naprej na Kredarico.
Najbolj uhojene so poti iz Vrat. V družbi z razigrano Triglavsko Bistrico, bobnečim Peričnikom, bujnimi gozdovi, ki segajo vse do skalnih robov, in mogočno Triglavsko steno srce v resnici kar poskoči. Ta del poti prevoziti z avtomobilom je škoda, kajti Pot Triglavske Bistrice TNP omogoča, da le krajši čas hodimo po cesti (12 km, cca 2.30 h).
Od Aljaževega doma (prenočišča), ki je tudi znano izhodišče za plezalne vzpone v Vratih, so tri možne poti na Triglav, od katerih nobena ni lahka.
Pot čez Prag, ki je najbolj obiskana, se v zatrepu doline dvigne čez prvi prag (varovala) na široko, poraščeno polico v vznožju Stene, ki se od tam poševno dviga proti sedlu med Triglavom in Cmirom ter Begunjskim vrhom. V drugi tretjini poti čaka nad deset metrov visok, povsem navpičen prag, opremljen z jeklenico in klini. Nad njim se pot zagrize v melišča pod Triglavskimi podi. Na območju podov Stena zapusti popotniško sceno, na katero stopi vrhnja zgradba Triglava. Svet se položi na slikovitih zglajenih ploščah in se še enkrat strmo dvigne pod Triglavskim domom (od Aljaževega doma čez Prag do Kredarice 5.15 h).
Poti iz Vrat niso za vsakogar. Zahtevajo gorniško izkušenost in dobro pripravljenost ter potrebno opremo. Obvezna sta cepin in zaščitna čelada.
Z DOLIČA PO STOPINJAH DR. JULIUSA KUGYJA
Od koče sledimo serpentinam stare mulatjere do ruševin nekdanje italijanske vojašnice Morbegne (možnost zavetja). Od tam po meliščih navzgor pod Triglavsko škrbino. Zavarovana pot privede v rdečo grapo pod škrbino, nato pa v cikcaku čez strmo, južno pobočje Triglava in v zaključku po jugozahodnem grebenu na vrh (2.30 h).
Na Dolič se lahko vzpnemo iz Trente, z Velega polja, s Triglavskih jezer čez Hribarice ali po plezalni poti Mire Marko Debelakove za Kanjavcem. Največ obiska ima Dolič po Triglavski magistrali čez Hribarice iz Doline Triglavskih jezer. Ta pot je tako dobro znana, da je ne bomo opisovali. Na pot se bomo podali iz Informacijskega središča TNP Dom Trenta Na Logu v Trenti.
Sledimo cesti proti Vršiču. Na prvi serpentini zavijemo po makadamski cesti v dolino Zadnjico (do parkirišča se lahko pripeljemo z avtomobilom). Na parkirišču se levo odcepi pot na Kriške pode, mi pa nadaljujemo mimo rampe po dnu doline, ki spada med najlepše v Julijskih Alpah. Z vseh strani jo obdajajo prepadne stene, zato je pozimi mrzla, poleti pa vlada v njej prijeten hlad gorskega zavetja. Nad nekdanjimi pašniki, posejanimi z balvani in ovčjimi prestajami, pritegneta pogled mogočni ostenji Kanjavca in Vršaca. Ob njunem vznožju je križišče poti. Desno gre pot v strmi Zadnjiški Dol, na staro pašno planino Trebiščino in Prehodavce, levo mulatjera na Luknjo in Dolič, naravnost pa manj znana plezalna pot čez Komar naravnost na Dolič. Udobnejša, vendar precej daljša je mulatjera. Dobro uro nad zatrepom se naša pot odcepi desno, se čez čas malo spusti, nato pa po serpentinah in z lepimi pogledi proti zastavnemu Jalovcu na Dolič. Nekaj korakov pod kočo srečamo odcep mulatjere proti Triglavu. (Z Loga dobre štiri ure.)

Na začetek

Kako načrtovati varen obisk gora?
Obiskovalcev gora je iz leta v leto več, sezona se je raztegnila na vse leto.
Naslednji napotki so namenjeni obiskovalcem, ki Julijskih Alp ne poznajo dovolj dobro, ki so manj izkušeni ali sploh neizkušeni.
Triglavski narodni park pokriva skoraj celotno območje Julijskih Alp znotraj slovenskih meja. To je visokogorski svet, v katerem vladajo drugačne ali zelo drugačne razmere kot v dolini oz. nižini. Zanje je potrebna pripravljenost, predvsem pa znanje, ki ga ni mogoče pridobiti čez noč.
Te gore so polne življenja, ki je prilagojeno njihovim razmeram. Ker je tako življenje največkrat na meji preživetja, mora biti vsak obiskovalec obziren in čim manj moteč.

Izbira ture glede na letni čas:

Poletje – dolgi, topli ali celo vroči dnevi s hitrimi vremenskimi spremembami. Nenadne hladne fronte prinašajo nevihte (veter, dež, strela, izrazit padec temperature zraka). V visokogorju še ležijo snežišča, ki jih je treba znati obvladovati, nevarnost padajočega kamenja je velika zaradi številnih obiskovalcev, vetra, živali …

Jesen – krajši, hladnejši dnevi z manjšo nevarnostjo neviht. Možne so ohladitve, zaradi katerih v hipu nastanejo zimske razmere. V senčnih legah so tla mokra. Tudi najboljša obutev drsi.

Zima – zelo kratki dnevi. Noč prinaša leden mraz. Snežna odeja pomeni nevarnost snežnih plazov, zdrsov, sneženje in megla zmanjšujeta vidljivost ter povzročata težave z orientacijo.

Pomlad – gore so še na debelo pokrite s snegom, katerega lastnosti se od jutra do večera močno spreminjajo; od zmrznjenega, trdega snega (zdrsi) do težkega in mokrega (plazovi). Kljub včasih čisto poletnim dnevnim temperaturam so možne tudi povsem zimske razmere s sneženjem in z meglo.

Vsa ta vremenska pestrost pomeni, da je v Julijskih Alpah (TNP) izjemno lepo, pa tudi nevarno. Vsaka tura je doživetje, vendar se je na to doživetje treba znati pripraviti.

Načrtovanje ture:
- načrte je treba uskladiti s psihofizično pripravljenostjo, zdravstvenim stanjem, izkušenostjo, poznavanjem terena, razpoložljivo opremo, napovedanim vremenom (za začetek izbira lažjih tur)
- vremenska napoved za gornike je dostopna na internetu, radiu, TV
- kadar okolja nameravane ture ne poznate, so nujni napotki strokovnjaka ali najem vodnika
- pred odhodom je treba pustiti obvestilo, kam ste namenjeni , kdaj se predvidoma vrnete, kdo vse gre na turo ali pohod.

Oprema:
- dobra obutev (visoki čevlji z ostrim gumijastim profilom)
- topla oblačila (jopica, volnena kapa, rokavice, rezervno perilo)
- zaščita proti vetru in padavinam (vetrovka, vetrne hlače, vreča bivak, zaščitna folija)
- zaščita proti soncu (zaščitna očala, lahko pokrivalo)
- prva pomoč (povoji, gaza, obliži)
- oprema za orientacijo, ki jo je treba znati uporabljati (zemljevid, višinomer, kompas)
- primerna hrana in dovolj pijače
- za zimske razmere pa še: cepin, dereze, plazovna žolna, snežna lopata, plazovna sonda
- za lažjo in varnejšo hojo so priporočljive (sestavljive) palice ali cepin vedno, kadar pričakujemo sneg in led v gorah.

Na začetek

Ali je na parkiriščih, označenih s »P« v TNP dovoljeno parkirati z avtodomom in ali je dovoljeno parkirati tudi preko noči?
Zakon o Triglavskem narodnem parku prepoveduje parkiranje motornih vozil, počitniških prikolic ali motornih vozil, ki se uporabljajo za prebivanje, zunaj za to določenih mest (42. točka 13. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku - Ur. list RS, št. 52/10).
Na območju parka ni parkirišč, ki bi bila urejena tudi za parkiranje, ustavljanje preko noči ali oskrbo avtodomov. Urejena mesta na območju TNP, kjer so avtodomi lahko parkirani čez noč, so torej zaenkrat le kampi.
Odlok o prometnem režimu za avtodome ter režimu parkiranja na avtodomskem postajališču ima po naših podatkih med občinami v TNP samo Občina Bovec (http://www.uradni-list.si/1/content?id=81219).

Na začetek

V katerih publikacijah lahko izvem več o Triglavskem narodnem parku in o obisku?
Publikacija TNP: Na obisku v Triglavskem narodnem parku
http://www.tnp.si/images/uploads/Na_obisku_v_TNP_PRAVA.pdf
Vodniki TNP:

Triglavski narodni park (založil TNP 1985, več avtorjev, SI, AN, NE) Kratek pregled vsebine: opis in zgodovina TNP, geologija, podnebje, rastlinstvo, živalstvo, naravne znamenitosti, kulturna dediščina, kulturni in zgodovinski spomeniki, gorništvo, nekaj opisov poti (pošel, ni več v prodaji)

Triglavski narodni park (založila Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana 2001, avtorja Tea Lukan Klavžer in Martin Šolar). Kratek pregled vsebine: Nastanek in razvoj TNP, geologija, vode, podnebje, rastlinstvo, živalstvo, naselja, planine, naravne vrednote, kulturni spomeniki, turizem in rekreacija, alpinizem, turno smučanje, jamarstvo, kolesarjenje, jadralno padalstvo, opisi poti (v prodaji)

Vodniška literatura o (Vzhodnih) Julijskih Alpah (TNP):
Temeljna edicija na tem področju je vodnik Tineta Miheliča Julijske Alpe, ki je leta 2003 doživel sedmo izdajo pri Planinski založbi PZS. Opisuje planinske poti in brezpotja Julijcev z navedbo planinskih postojank. Prav tako so zanimivi vodniki Severni pristopi (Julijske Alpe na področju Zgornjesavske Doline) in Bohinjske gore istega avtorja, Sto slovenskih vrhov Stanka Klinarja, Z otroki v gore Urše in Andreja Stritarja idr.

Na začetek

Je kopanje v visokogorskih jezerih dovoljeno ?
Kopanje v jezerih v prvem varstvenem območju je prepovedano (17. točka 15. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku - Ur. list RS, št. 52/10). Prav tako so na jezerih v prvem varstvenem območju prepovedane tudi druge rekreacijske dejavnosti.

Na začetek

Kdo so naravovarstveni nadzorniki?
Naravovarstveni nadzorniki so pomemben del upravljavske organizacije. Spremljajo stanje vseh dogajanj, pa naj bodo naravna ali pa povezana z obiskovalci in prebivalci narodnega parka. Skrbijo za dosledno izvajanje zakona o TNP, informirajo ter opozarjajo obiskovalce narodnega parka in jih za nekatere kršitve lahko tudi kaznujejo. Njihovo delo je vse bolj usmerjeno v sodelovanje, komuniciranje ter ozaveščanje tako domačinov kot obiskovalcev parka. Sodelujejo tudi pri široki paleti strokovnih, izobraževalnih in raziskovalnih nalog, ki jih opravlja TNP, njihova naloga so tudi urejanje infrastrukture (postavljanje informacijskih znakov, vzdrževanje poti, urejanje počivališč), košnja in s tem ohranjanje značilne kulturne krajine ter skrb za koče TNP. Dve tretjini nadzornikov opravlja tudi naloge lovskih čuvajev.

Na začetek

V parku želim graditi/prenavljati, katera dovoljenja potrebujem?
Vsa pojasnila v zvezi z graditvijo / prenovo objektov na območju TNP najdete na povezavi: http://www.tnp.si/spoznavati/C257/.

Na začetek

Katera so najpomembnejša pravila, ki jih morajo upoštevati gobarji?
Zakon o Triglavskem narodnem parku z izjemo prvega varstvenega območja in ožjih zavarovanih območij, kjer je ljubiteljsko ali komercialno nabiranje gliv popolnoma prepovedano, sicer dovoljuje izvajanje tovrstne dejavnosti, pri čemer pa je potrebno upoštevati še pogoje, ki jih za nabiranje predpisujejo Uredba o varstvu samoniklih gliv ter predpisi na področju gozdarstva in varstva gozdov, predvsem Pravilnik o varstvu gozdov.
Pri nabiranju morajo gobarji dosledno spoštovati in upoštevati vse predpisane prepovedi in omejitve. Glede količinskih omejitev je potrebno upoštevati določila Uredbe o varstvu samoniklih gliv in Pravilnika o varstvu gozdov, ki posamezniku dnevno dovoljujeta odvzem do največ 2 kg gob iz narave. Gobe morajo biti grobo očiščene že neposredno na rastišču ter nabrane brez pripomočkov, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje. Obiskovalci gozdov se morajo zavedati, da je njihova prisotnost v gozdu moteča za v parku živeče živali, zato ne smejo povzročati nepotrebnega hrupa in drugih motečih dejavnosti.
V času rasti gob naravovarstveni nadzorniki TNP ob sodelovanju z gozdarskim inšpektorjem vsako leto poostrijo nadzor.

Na začetek

Je nabiranje zelišč v TNP dovoljeno?
Nabiranje zelišč in gob Zakon o Triglavskem narodnem parku ne prepoveduje, če gre za osebne potrebe. V kolikor pa gre za komercialne namene, je potrebno soglasje upravljavca parka.

Na začetek

Kakšno bo vreme?
Povezava na Agencijo RS za okolje: http://www.arso.gov.si/

Na začetek

Ali TNP organizira tudi vodenja po parku?
Posamezna vodenja TNP so razpisana v letnem koledarju dogodkov in objavljena na spletni strani TNP. TNP organizira tudi vodenja na željo obiskovalcev od lažjih pohodnih tur po dolinah in v sredogorju do zahtevnejših v visokogorju.
Informacije: .(JavaScript must be enabled to view this email address)

Na začetek