Odprtje likovne razstave Damijana Kracine in predavanje prof. dr. Borisa Kryštufka

Sredin večer - likovna umetnost in predavanje o izginjanju biodiverzitete

23.09.2009 19:00

Info središče Triglavska roža na Bledu, Ljubljanska cesta 27

Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Borisa Kryštufka Izginjanje biodiverzitete in odprtje razstave akademskega kiparja, konceptualnega umetnika in magistra umetnosti Damijana Kracine z naslovom Pojavljanje novih vrst.

Prof. dr. Boris KRYŠTUFEK, FLS, muzejski svetnik in vodja kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije bo predaval o biodiverziteti ali biološki raznolikosti (pojem, ki opisuje raznolikost vrst na določenem območju; spremljanje biološke raznolikosti je pomembno za varstvo narave in razumevanje ekosistemov) in biodiverzitetni krizi, ki opredeljuje naš čas in je obdobje pretirano hitrega izumiranja vrst živih bitij. Poleg nenadzorovane demografske rasti, pojemajočih energetskih virov, globalnih klimatskih sprememb, napetosti med bogatim severom in siromašnim jugom ter stalnih vojnih žarišč, je le ena od kriz, ki ogrožajo nadaljnji obstoj človeške civilizacije. Biodiverzitetna kriza je starejša od katerekoli druge krize, zanesljivo pa je tudi realna (česar za globalne klimatske spremembe kot domnevno posledico kopičenja toplogrednih plinov, ne moremo z gotovostjo trditi). Začela se je nekaj tisočletij pred demografsko eksplozijo, zanesljivo pa se bo še poglabljala. Pri sedanjih trendih nam grozi, da bo naš planet najkasneje v dveh stoletjih izgubil največji del svoje biodiverzitete. O tem, kako bodo funkcionirali opustošeni in degradirani ekosistemi, lahko samo ugibamo. Bodo naše potomce lahko oskrbovali s kisikom, jim prečiščevali vodo, kompenzirali klimatske skrajnosti, zagotavljali hrano? Lahko biodiverzitetno krizo upočasnimo ali celo ustavimo? Čeprav pod biodiverzitetno krizo razumemo predvsem pospešen tempo izumiranja vrst, sta prizadeti tudi ostali dve glavni biodiverzitetni komponenti: genetska in ekosistemska. Dejansko so biodiverzitetni nivoji med seboj prepleteni in vplivajo drug na drugega. Ko izgubljamo vrstno diverziteto, se zmanjšujeta tudi genetska in ekosistemska ter obratno. Začaran krog, iz katerega jasnega izhoda še vedno ne vidimo.

Akademski kipar, konceptualni umetnik in magister umetnosti Damijan Kracina je ustvarjalec, katerega dela v veliki meri navdihuje živalski svet in njegov boj za obstanek v svetu človekove dominacije. Umetniška dela, ki nastajajo nekje na meji med znanostjo in umetnostjo, na humoren in hkrati smrtno resen način gledalca ozaveščajo o alarmantnem stanju našega planeta in o zapostavljeni poziciji vsega živega, predvsem živali na njem. Na domišljijsko-umetniškem polju nastajajo nove vrste in gledalcu prenašajo sporočilo svojih izumirajočih kolegic v naravi. Nekatera dela pa s svojo pojavnostjo raziskujejo vzgibe človekovega nerazumnega dojemanja in obravnavanja življenja drugih bitij kot snovi za kovanje dobička. Razstava, ki nas lahko zabava, a nam tudi nudi veliko snovi za razmišljanje o človeku in njegovem (ne)odnosu do sostanovalcev na tem planetu.

Z dogodkom obeležujemo Darwinovo leto.