Rastlinstvo

Spoznajte najbolj zanimive cvetlice našega parka.

Rastlinstvo

Rastlinstvo Triglavskega narodnega parka je zelo bogato in raznoliko. Vrstna pestrost je povezana s pestrostjo ekosistemov.

Ekosistemi pa so pogojeni z različnimi dejavniki, vključno z naravnogeografskimi (razpon nadmorskih višin, ekspozicija, geološka zgradba) in antropološkimi (intenzivnost vpliva na naravo, način kmetovanja, urbanizacija).

V visokogorju so pogoji za življenje zelo težki. Rastline so se na dolge in mrzle zime, na kratka poletja, na nizke temperature, na močno ultravijolično sevanja, na veter, pomanjkanje vode in na plitva in malo hranljiva tla prilagodile na različne načine. Nekatere z intenzivno barvo cvetov ter s pritlikavo in blazinasto rastjo, druge z mesnatimi ali z dlačicami poraščenimi listi, tretje s tvorjenjem zarodnih brstičev.

Endemiti so vrste, ki so omejene na določeno območje. V Triglavskem narodnem parku raste 19 vrst endemičnih rastlin.

Rastlinstvo je v parku dokaj dobro poznano. Prvi naravoslovci in botaniki, ki so raziskovali na območju parka so bili J. A. Scopoli, B. Hacquet, F. K. Wulfen in K. Zois. Danes je na območju parka znanih okoli 1600 vrst rastlin. V nadaljevanju predstavljamo tiste, ki so glede na razširjenost, način življenja, endemnost ali kako drugače pomembne in zanimive.

Povezave:

Alpska možina

Alpska možina (Eryngium alpinum) cveti od julija do septembra, večinoma vsako drugo leto. Razširjena je na odprtih, sončnih in bolj vlažnih traviščih, na nekdanjih senožetih in poraslem grušču v bližini gozdne meje.

Alpska možina spada v skupino kobulnic in je bližnja sorodnica peteršilja in kumine.

V Triglavskem narodnem parku so njena najbogatejša nahajališča na širšem območju Črne prsti. V preteklosti je rastlina zaradi nabiranja z določenih območij skoraj povsem izginila, zato so jo zavarovali že leta 1922. Nekateri jo imenujejo tudi kraljica planin.

Dlakavi sleč

Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) je nizek grm. Cvetovi so na vrhu poganjkov združeni v zgoščeno socvetje. Cvetni venec je rožnato svetlo rdeč, pet cvetnih listov pa je zraslo v zvonast cvet. Listi so vednozeleni in na robovih resasti, na kar se nanaša tudi njegovo znanstveno vrstno ime hirsutum – dlakav.

Dlakavemu sleču je po videzu precej podoben rjasti sleč, ki se pojavlja na nekarbonatnih tleh na območju Mangartskega sedla.

Uspeva na kamnitih karbonatnih tleh. Največkrat ga najdemo med ruševjem in macesni na zgornji gozdni meji.

Clusijev svišč

Clusijev svišč (Gentiana clusii) je ena od najpogostejših rastlin, ki v spomladanskih mesecih zacvetijo na apnenčastih gorskih pašnikih in kamnitih tratah. Cveti do julija in je trajnica.

Clusijevemu svišču je podoben kochov, ki uspeva na kislih rastiščih.

Cvetovi so posamični in temno modro obarvani. Pritlični listi tvorijo rozeto, stebelni pa so manjši in manj številni. Rastlina je dobila ime po naravoslovcu Clusiusu, ki jo je tudi prvi opisal.

Planika

Planika (Leontopodium alpinum) je trajnica, visoka do 20 cm. Njen cvet ima od 5 do 6 majhnih rumenih cvetov, od koder tudi ime očnica. Rumeni cvetovi so obkroženi z belkastimi listi.

Planika je prva zavarovana rastlina v Sloveniji.

Cveti od julija do septembra. Oprašujejo jo muhe in hrošči. Celotna rastlina je porasla z belkastimi dlačicami, ki jo ščitijo pred izgubo toplote in varujejo pred prevelikim izhlapevanjem, saj se pojavlja na izredno suhih in vetrovnih rastiščih.

Raste na kamnitih tratah, v skalnih razpokah in grušču.

Alpska madronščica

Alpska madronščica (Linaria alpina) je polegla rastlina visokogorskih melišč. Z dolgim in razvejanim koreninskim sistemom je zasidrana v nestabilno podlago.

Hudourniki lahko alpsko madronščico naplavijo tudi v nižje predele, kjer normalno uspeva naprej.

Ima sinje zelene liste in vijoličasto-rumen cvet. Opraševanje te rastline je precej težavno, saj je nektar znotraj dolge ostroge, zato jo lahko oprašujejo le žuželke z dolgim rilcem, kot so čmrlji. Cveti od julija do septembra.

Triglavski dimek

Triglavski dimek (Crepis terglouensis) je nizkorastoča trajnica, ki nekoliko spominja na regrat. Spada v družino radičevk. Cvet je sestavljen iz stotih majhnih jezičastih cvetov, ki so združeni v socvetje. Plod je suh in opremljen z dlačicami. Vsa rastlina vsebuje grenak mleček.

V Triglavskem narodnem parku je najbolj razširjen na južnih pobočjih Triglava nad Velim poljem.

Cveti od avgusta do septembra. Uspeva na meliščih, zlasti ilovnatih in vlažnih.

Triglavska neboglasnica

Triglavska neboglasnica (Eritrichum nanum) je blazinasta rastlina s svetlo modrimi cvetovi. Raste na gruščnatih tratah in v skalnih razpokah v visokogorju. Močnim vetrovom in nizkim temperaturam se je prilagodila s pritlikavo rastjo, močnim koreninskim sistemom in gosto dlakavostjo.

Triglavska neboglasnica je ena izmed štirih rož, ki so ime dobile po Triglavu.

Podobna je planinski spominčici, ki raste na podobnih rastiščih, vendar ima večje liste in ni nikoli blazinasto razrasla.

Zoisova zvončica

Zoisova zvončica (Campanula zoysii) je ena izmed najprepoznavnejših rastlin našega visokogorja. Je edina med zvončicami, ki ima stisnjeno ustje cvetnega venca. Raste v apnenčastih skalnatih razpokah. Spada med endemite, kar pomeni, da uspeva na omejenem geografskem območju jugovzhodnih Alp.

Ustje cvetov je pri Zoisovi zvončici tako ozko, da žuželke skozenj ne morejo priti. Za opraševanje morajo napraviti luknjo v cvetu.

Ime je dobila po Karlu Zoisu, slovenskem botaniku, ki jo je odkril; preučil, opisal in poimenoval pa jo je znan botanik Franz Xaver von Wulfen.

Triglavska roža

Triglavska roža (Potentilla nitida) ali bleščeči petoprstnik je rastlina sončnih pobočij. Raste na grušču, skalnatih tratah ali v razpokah. Srebrno sive, k tlom prilegle blazinice se sredi poletja okrasijo z rožnato rdečimi cvetovi. Listi so trojnati in po obeh straneh dlakavi.

Triglavska roža je eden od simbolov Triglavskega narodnega parka. Povezana je z legendo o Zlatorogu: iz vsake kaplje krvi ustreljenega Zlatoroga je pognal cvet triglavske rože, in ko je Zlatorog pojedel te cvetke, je na mah ozdravel.

Rožo je prvič pod Triglavom našel Balthasar Hacquet; ker je mislil, da je odkril novo, še neopisano vrsto, jo je poimenoval po gori najdišča.