Opozorilni seznam tujerodnih rastlinskih vrst

Sicyos angulatus cela Ohio State Weed Lab The Ohio State University Bugwood1

Sporočite nam nova opažanja

V spodnjem seznamu so navedene vrste, ki na območju Triglavskega narodnega parka še niso prisotne, a jih lahko v prihodnosti pričakujemo.

PIŠITE NAM

THURNBERGOV ČEŠMIN
(Berberis thunbergii)

Izvor: Vzhodna Azija
 Opis: Gosto razrasel listopadni grm, listi zeleni do rdečkasti (pri različnih sortah tudi bolj pisani), dolgi 2-4cm, lopatičasti, z zaokroženim vrhom in celorobi. Prilista spremenjena v tanka, ostra trna. Rumeni do rdečkasti cvetovi v kratkih zalistnih grozdih. Plodovi rdeče eliptične jagode, ki na vejah ostanejo tudi pozimi.
 Rastišče: Pogosto gojen kot okrasni grm in v živih mejah, od koder se lahko širi v gozdni prostor. Spontano se pojavlja v podrasti živih mej in v podrasti nižinskih gozdov. Vrsta je naturalizirana in invazivna predvsem ob gozdnih potokih.
 Razmnoževanje: S semeni, plodove rade jedo ptice in s tem širijo tudi semena, tako da se lahko mlade rastline pojavljajo daleč od materinske. Grm se razširja tudi vegetativno, z razraščanjem in z ukoreninjanjem odlomljenih vej.
 Odstranjevanje:  Z izkopavanjem ali ruvanjem grmov s podzemnimi deli vred. Širjenje s semeni preprečimo z obrezovanjem po cvetenju in pred zrelostjo plodov. Podzemne dele in zrele plodove je treba oddati v sežig); olistane poganjke (npr. po obrezovanju žive meje) in cvetove moramo najprej posušiti, nato jih lahko kompostiramo.
 Opozorila: Češmin ima zelo ostre trne.
Thurnbergov cesmin Vir: Arhiv TNP
Mahonia aquifolium cel grm ZS Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/

NAVADNA MAHONIJA
(Mahonia aquifolium)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Grm z vednozelenimi bleščečimi lihopernatimi listi. Lističi so trnato nazobčani. Cvetovi so rumeni, v pokončnih grozdastih socvetjih. Plodovi črnoškrlatni, modro poprhnjeni.
 Rastišče: Sajen na vrtovi, parkih in pokopališčih. Subspontano se pojavlja v podrasti živih mej. Vrsta je zelo prilagodljiva na različne razmere, odporna na poletno sušo in prenese revna tla, uspeva pa tudi v senci.
 Razmnoževanje: S semeni, plodove razširjajo ptice.
 Odstranjevanje:  Pred plodenjem.

LOVORIKOVEC
(Prunus laurocerasus)

Izvor: JZ Azija, Bolgarija, Srbija
 Opis: Zimzelen okrasni grm z usnjatimi do 25 cm dolgimi eliptično suličastimi listi. Cvetovi beli in drobni, v mnogocvetnih pokončnih grozdih. Skorja rjavosiva in gladka, na mladih poganjkih zelena. Plod koščičast, dolg 1 cm, bleščeče črn.
 Rastišče: Okrasna rastlina v parkih in vrtovih, mestih in predmestjih in za žive meje. Ponekod se že pojavlja v podrasti gozdov.
 Razmnoževanje: S semeni, razširjajo jih ptice, čas cvetenja: maj.
 Odstranjevanje:  Puljenje in izkopavanje grmov.
Prunus laurocerasus socvetje ZS Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/
Navadna amorfa 01 NJogan Foto: Nejc Jogan | Vir: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/invazivne-tujerodne-vrste/invazivne-tujerodne-rastline

NAVADNA AMORFA
(Amorpha fruticosa)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Razrasel listopadni grm, visok 1-2 m. Listi lihopernati, iz 5–17 parov ozkojajčastih lističev. Če listič pogledamo proti svetlobi, vidimo drobne prosojne pikice. Na vrhu poganjkov se razvijejo ozka, 5–15 cm dolga grozdasta, pokončna socvetja s številnimi temno vijoličastimi cvetovi, iz katerih molijo rumene prašnice. Plodovi so cca 1 cm dolgi temno pikčasti stroki.
 Rastišče: Sončni in polsenčni habitati, podivjan ob cestah, na vlažnih opuščenih travnikih, poplavnih območjih, grmiščih in gozdnih robovih. Sajen okrasni grm (medonosen).
 Razmnoževanje: Navadna amorfa se razmnožuje spolno s semeni in vegetativno z razraščanjem podzemnih delov.
 Odstranjevanje:  Ročno, s puljenjem ali izkopavanjem celih rastlin. Očiščeno mesto je treba več let opazovati, saj lahko rastline ponovno zrastejo iz neodstranjenih podzemnih delov. Rastline izčrpa tudi večletna pogosta košnja. Ker se razmnožuje tudi s semeni, jo je treba odstranjevati pred cvetenjem. Plodeče poganjke in podzemne dele je treba oddati v sežig.

SIVI DREN ALI SVILNATI DREN
(Cornus sericea)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Listopadni grm s številnimi olesenelimi pritlikami. Skorja je gladka, temnordeča (redkeje rumena ali rjava), bleščeča, vidne so lenticele (prezračevalne brazgotine). Listi so nasprotno nameščeni, jajčasto¬suličasti, dolgi 8–12 cm. Zgoraj so zeleni, spodaj pa sivi do sivozeleni. Cvetovi so dišeči, umazano beli, združeni v gosta, 5–¬8 cm široka češuljasta socvetja. Kroglasti sočni plodovi so sočni, beli ali svetlosivi, veliki 7–9 mm.
 Rastišče: Ustrezajo mu težka, namočena tla, zato se v naravi pojavlja v mokriščnih habitatih (npr. grez črne jelše), ob rekah, močvirjih, posebej v bližini naselij, kjer ga gojijo kot okrasni grm.
 Razmnoževanje: Sivi dren se širi vegetativno s pritlikami: spodnji poganjki polegajo in se zakoreninjajo. Človek nehote širi vrsto tako, da odrezane veje z gojenih grmov zavrže v naravno okolje. Tam se veje ukoreninijo in razvije se nov grm. Semena raznašajo ptiči. Čas cvetenja: maj-junij, zrelost semen: september-oktober.
 Odstranjevanje:  Grme odstranjujemo le mehansko, saj uporaba herbicidov ob vodah ni dovoljena. Pomemben ukrep proti širjenju je previdno ravnanje z odrezanimi vejami sivega drena, najbolje je da jih oddamo v sežig. Enako ravnamo tudi z zrelimi plodovi. Za preprečevanje razširjanja s semeni je treba socvetja takoj po odcvetu porezati.
Cornus sericea cel grm ZS Vir> https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/
Phyllostachys sp ZS Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/

BAMBUSI
(Phyllostachys spp.)

Izvor: Azija (Kitajska)
 Opis: Bambusi iz rodu Phyllostachys so grmaste do drevesaste zimzelene rastline, z vitkimi stebli. Stebelni členki so razločno enostransko sploščeni. Na kolencih praviloma izraščata po dve stranski veji. Vi¬soke rastline se značilno povešajo v stran. List je na bazi zožen, da je videti kot pecelj.
 Rastišče: Ob potokih in na robovih gozdov.
 Razmnoževanje: Širi se z razraščanjem podzemnih živic. Cvetijo le vsakih 65 do 120 let, pri nas še ni bilo opaženo.
 Odstranjevanje:  Mehanično izkopavanje in odstranitev vseh korenin je zelo zahtevno. Uspešno je lahko tudi večletno rezanje mladih poganjkov za izčrpavanje rastline. Porežemo vse zelene nadzemne dele rastline in počakamo, da bambus požene nove poganjke iz koreninskih rezerv. Te pustimo rasti, vse dokler ne začnejo razvijati listov, ko bambus še porablja uskladiščene rezervne snovi. Postopek ponavljamo, dokler ne zmanjka novih poganjkov.

ROBATI KURBUSNJAK
(Sicyos angulatus)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Plezajoča enoletnica z viticami. Steblo je bledo zeleno z dlačicami. Listi so dlanasto deljeni, nekoliko nazobčani. Zgornja stran je brez dlačic, na spodnji pa so, predvsem na žilah, drobne dlačice. Cvetovi so dvospolni, drobni in zelenkasto rumeni, združeni v glavičasta socvetja. Plodovi so dolgi 1,5 cm, združeni v skupine, pokriti s štrlečimi, lasastimi bodicami in vsebujejo 1 seme.
 Rastišče: Rodovitni, vlažni habitati: poplavna območja, vlažni travniki, grmišča, poseke, brežine rek, jarkov, ob poljskih poteh in na ruderalnih rastiščih..
 Razmnoževanje: S semeni, ki se širijo z vodo, mehanizacijo, ptiči.
 Odstranjevanje:  Odstranjevanje pred zrelostjo plodov. Rastline z razvitimi plodovi je treba oddati v sežig.
Sicyos angulatus cela Ohio State Weed Lab The Ohio State University Bugwood Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/robati-kurbusnjak/
Phytolacca americana cela ZS Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/

NAVADNA BARVILNICA
(Phytolacca americana)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Razrasla zelnata trajnica z velikimi listi in rdečkastim steblom, ki je pri dnu nekoliko olesenelo. Zraste lahko čez dva metra v višino. Listi so veliki, premenjalno razvrščeni, goli, suličasti, dolgi do 30 cm. Spodnja stran listov, stebla in žile so rožnate barve. Cvetovi so beli, zvezdasto somerni, združeni so v dolga, po cvetenju previsna grozdasta socvetja. Zaobljeni sočni plodovi so črno modro bleščeči, vsebujejo škrlaten sok. Semena so črna in lečaste oblike. Vsako zimo rastlina odmre do korenin.
 Rastišče: Barvilnica je okrasna vrtna rastlina, ki podivja in se razširi tudi v naravo. Ugajajo ji senčna in sveža do vlažna ruderalna mesta, robovi gozdov, nasipališča v nižinah in montanskem pasu. Barvilnica lahko tvori goste sestoje in izriva domorodno vegetacijo ter preprečuje naravno pomlajevanje gozdov.
 Razmnoževanje: Spolno s semeni, ki jih razširjajo ptiči (zanje strup v sadežu ni strupen). Čas cvetenja: junij-september.
 Odstranjevanje:  Rastlino posekamo oz. pokosimo ter izkopljemo podzemne dele. Odstranjene rastline kompostiramo, če nimajo razvitih plodov. Plodove je treba pred odlaganjem oddati v sežig
 Opozorila: Vsi deli rastline so strupeni ljudem, domačim živalim in živini. Za zastrupitev je dovolj že nekaj zaužitih jagod.

MNOGOLISTNI VOLČJI BOB
(Lupinus polyphyllus)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Zelnata trajnica z nerazvejanimi stebli. Listi dolgopecljati, dlanasto sestavljeni iz 10–15 suličastih lističev, ki so široki 1–3 cm. Ovršna grozdasta socvetja sestavljena iz številnih rožnatih do škrlatnih metuljastih cvetov. Iz njih se razvijejo 2,5–6 cm dolgi stroki z jajčastimi semeni.
 Rastišče: Cestne brežine, gozdni robovi, ob gozdnih cestah, obrežja potokov, nasipi ob železnicah, v okolici človekovih bivališč. Najdemo ga predvsem na silikatni podlagi v montanskem pasu.
 Razmnoževanje: S semeni, cveti od junija do avgusta. Pozno poleti in jeseni se razvijejo plodovi – stroki, ki se eksplozivno odprejo in razmečejo semena. Semena kalijo tudi po 50 letih.
 Odstranjevanje:  Odstranjevanje celih rastlin, v večjih sestojih redna košnja, preden rastline cvetijo in plodijo. Košnja naj se izvaja 2x letno 3-5 let, prvič pred cvetenjem in dva meseca kasneje.
 Opozorila: Volčji bob je strupen (tudi za živino) če ga uživamo, rokovanje z rastlinami pa ni nevarno.
Lupinus polyphyllus cela rastlina Zavod Symbiosis Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/
Kanadska hudoletnica 01 NJogan Foto: Nejc Jogan | Vir: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/invazivne-tujerodne-vrste/

KANADSKA HUDOLETNICA
(Conyza canadensis)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Kanadska hudoletnica je pokončna enoletnica z enim ali več stebli, ki izraščajo iz pritlične listne rozete. Visoka je od 0,5 do 1 m, lahko pa tudi precej manj. Listi so suličasti, do 10 cm dolgi in 1 cm široki, plitvo nazobčani, zeleni, po površini skoraj goli, na robu vejicati. Drobni cvetovi so združeni številna socvetja - koške. Koški so drobni, cevasti cvetovi znotraj so rumeni, jezičasti na obrobju pa beli. Plodovi suhi, enosemenski, raznašajo se z vetrom.
 Rastišče: Uspeva na nabrežjih, njivah, posekah, cestnih robovih in drugih ruderalnih mestih.
 Razmnoževanje: Spolno s semeni, cvetenje maj-oktober, zrelost semen junij-november.
 Odstranjevanje:  Rastline pred cvetenjem odstranimo s prekopavanjem in pletjem. Rastline, ki jih populimo pred cvetenjem, lahko kompostiramo. Plodeče rastline je treba oddati v sežig, saj plodovi dozorijo tudi na populjenih rastlinah med sušenjem.

RDEČI HRAST
(Quercus rubra)

Izvor: Severna Amerika
 Opis: Skorja je srebrnkasto siva in sprva gladka. Listi so veliki do 25 cm, različno plitvo narezani v krpe, ki so tako široke kot zareze med njimi. Spodaj so motno zeleni, zgoraj včasih bleščeči, jeseni se obarvajo temno rdeče ali oranžno rjavo. Dlačice odpadejo zgodaj, ostanejo le pod žilnimi koti. Plod (želod) s premerom 15–25 mm zori dve leti. Skledica je zelo plitva, krožnikasta in pokrita s prileglimi luskami.
 Rastišče: Parki, vrtovi in gozdni nasadi. Najraje raste na kislih, rahlih, svežih peščeno-ilovnatih tleh, zasenčenje prenaša bolje kot domači hrasti.
 Razmnoževanje: S plodovi – želodi, ki jih raznašajo tudi gozdni glodalci. Semena zelo dobro kalijo.
 Odstranjevanje:  Puljenje in izkopavanje mladih rastlin in posek dreves pred razvojem plodov. Posek ponavljamo v primeru ponovne rasti.
Rdeci hrast NJogan Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/
Fraxinus americana celo drevo Daderot CC0 Vir: https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/

AMERIŠKI JESEN
(Fraxinus americana)

Izvor: Vzhodna Severna Amerika
 Opis: Skorja na deblu je siva in že pri mladih drevesih razpokana in oplutenela. Poganjki so olivno zeleni, goli in bleščeči. Listi so dolgi 20–35 cm, lihopernato sestavljeni iz 5–9 lističev, ki so suličasti do eliptični, dolgi 6–13 cm in široki 2,5–7,5 cm. Zgoraj so temno zeleni, spodaj sivkastobeli, večinoma goli. Jeseni se obarvajo rumeno, rdeče ali vijoličasto. Cvetovi so enospolni, brez venca, z drobno, okrog 1 mm dolgo čašo. Plod je 3–5 cm dolg krilat orešek, pri dnu pogosto z obstojno čašo, v delu s semenom v prerezu okrogel.
 Rastišče: Dobro uspeva na globljih, vlažnih do mokrih, poplavnih, s hranili bogatih tleh. Raste tudi na nekoliko bolj sušnih rastiščih, vendar slabše prirašča. Sajen v gozdnih nasadih in v parkih.
 Razmnoževanje: S semeni, čas cvetenja: april, maj.

PAVLOVNIJA
(Paulownia tomentosa)

Izvor: Vzhodna Azija (Kitajska)
 Opis: Hitrorastoče listopadno drevo z velikimi nasprotno razvrščenimi dolgopecljatimi listi, dolgimi 15–30 cm. Njihova oblika je srčasto jajčasta, so kratko priostreni, celorobi ali plitvo trokrpi, dlakavi po obeh straneh. Cvetovi so združeni v razrasla socvetja, zvonasti, veliki 4-6 cm, beli do rožnati. Cveti pred olistanjem. Plod je nekaj cm dolga viseča črtalasta glavica, podobna orehom, iz katere se še mesece po cvetenju iztresajo semena, s katerimi se rastlina zlahka zaseje na različnih rastiščih.
 Rastišče: Goji se kot okrasno drevo v parkih, ob cestah in na vrtovih. Podivjana po starih zidovih, v razpokah, v bližini človekovih bivališč na ruderalnih mestih.
 Razmnoževanje: S številnimi semeni (čas cvetenja april-maj) in s podzemnimi poganjki.
 Odstranjevanje:  Puljenje in izkopavanje mladih rastlin s podzemnimi deli vred. Večja drevesa težko odstranimo s posekom, saj hitro zrastejo nova debla. Priporočeno je večletno odstranjevanje izrastkov ali mazanje izrastkov in sveže odrezanih panjev s herbicidi. Veje s plodovi, v katerih so zrela semena in izkopane rastline sežgemo. Drevesa lahko tudi obročkamo.
Pavlovnija NJogan Foto: Nejc Jogan | Vir: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/invazivne-tujerodne-vrste/

Viri: