Arheologija

Območje Triglavskega narodnega parka je zelo bogato z najdbami iz različnih arheoloških obdobij.

Arheologija

Človek je v visokogorski svet Julijskih Alp zahajal od nekdaj, sprva predvsem zaradi gospodarskih razlogov: nabiralništvo, lov, pašništvo, oglarjenje in rudarjenje.

Danes v zavetju gora iščemo predvsem duhovnih vrednot, ki pa so navsezadnje tudi odraz bogate kulturne dediščine.

Do nedavnega je veljalo splošno prepričanje, da je bil visokogorski svet Vzhodnih Julijskih Alp do srednjega veka le poredkoma obljuden. Najnovejše arheološke raziskave pa so dokazale, da je človek zahajal v visokogorje že zelo zgodaj. Najstarejše sledi so stare kar 3600 let – čas bronaste dobe in so bile odkrite na platoju Lepe Komne in Vogla. Iz starejše železne dobe ni poznanih nahajališč, domnevno zaradi nastalih klimatskih sprememb.

Razmah gospodarskega razcveta v rimski dobi se odraža tudi z gospodarskim izkoriščanjem v visokogorskem svetu v smislu rudarjenja in pašništva. Da je bilo v tem času prisotno pašništvo dokazuje bronasti zvonček z Vodenih Rup. Odkritih je bilo mnogo poselitvenih točk na Pokljuki, Komni in Spodnjih Bohinjskih gorah. Najbolje so raziskane planine Klek, Vogel in Pečana, ki pa so ostale tudi nepretrgoma obljudene vse do danes.

Največ kamenodobnih najdišč leži na soški strani narodnega parka, predvsem v Krnskem pogorju, na gorenjskem delu pa za zdaj prevladujejo najdišča iz bronaste, železne in rimske dobe (antike).

Železna pot

Po arheoloških najdiščih narodnega parka, ki jih zaznamuje tudi bogata kulturna in naravna dediščina, je speljana visokogorska pohodniška pot z imenom Železna pot, ki je izvedena v okviru mednarodnega projekta Železna pot.