MIHA GANTAR

Untitled 1

Ohranitev narave in zaščita divjine je ena najzahtevnejših nalog naše družbe. Gre za konflikt interesov oz. bolje rečeno nadvlado ekonomskih interesov. Ne le v Sloveniji in v Triglavskem narodnem parku, temveč povsod po svetu, kjer gozdovi, živalske vrste in plemena izginjajo v zastrašujočem ritmu. Joj, kako črnogledo sem začel ta tekst. Izjemno sem vesel, da živim v Sloveniji, z naravo na domačem pragu in družbo, ki skrbi zanjo. In Triglavski narodni park je simbol vsega tega ter hkrati eden najlepših koščkov Evrope, ki z razlogom privablja vse več popotnikov in pohodnikov od blizu in daleč. Nudi nam prostrano igrišče z najčudovitejšo gorsko kuliso, kjer iščemo enkrat mir in sprostitev, spet drugič nepozabne gorske avanture. Meni osebno, pa je tudi "pisarna". Najlepša pisarna. In izredno si želim, da taka tudi ostane. Da bomo še dolgo lahko uživali ob kislem mleku na Krstenici, pili kristalno čisto Koritnico, poslušali tišino na Zadnjiškem Ozebniku, vohali murke pod Mišelj vrhom ter opazovali kozoroge pod Stenarjem. Zatorej v Triglavskem narodnem parku, kot tudi vsepovsod drugod v naravi, ne puščajmo ničesar, razen stopinj in ne vzemimo ničesar, razen spominov. Ne pozabimo: narave nismo podedovali od naših prednikov, temveč so nam jo posodili naši zanamci. In naša naloga je, da jo čuvamo in jim jo "vrnemo" v enakem oz. še boljšem stanju, kot smo jo prejeli!

Vse najboljše Triglavski narodni park! Še na mnoga leta!