Parkovne poti

Spoznajte poti, ki ponujajo naravne in kulturne znamenitosti.

Parkovne poti

Parkovne poti vam ponujajo več – predvsem v smislu doživljanja narave, kulturne krajine in tudi v rekreacijskem smislu.

Predno pa se podate na pot, velja pomisliti na vašo varnost. Pri aktivnostih v Triglavskem narodnem parku – hoji, plezanju, kolesarjenju, vodnih športih ali v zraku je vaša varnost odvisna od vaše presoje, telesne pripravljenosti in pozornosti.

Pot Triglavske Bistirice

Prikaži na zemljevidu

Pot Triglavske Bistrice je parkovna pot, ki vodi ob Triglavski Bistrici do zatrepa doline Vrat. Povezuje zanimive in skrivnostne dele doline. Med posebne zanimivosti sodijo slap Peričnik, Galerije in mogočna Triglavska stena. Hoja po Poti Triglavske Bistrice in obisk Slovenskega planinskega muzeja ponujata doživeto spoznavanje doline – naravnih fenomenov Triglavskega narodnega parka in zgodovine alpinizma v Severni Triglavski steni.

Pot Triglavske Bistrice

Pot poteka po nezahtevnem terenu. Namenjena je pohodnikom. Večinoma poteka po stezah in poteh vzdolž Triglavske Bistrice in se le na kratkih odsekih združi s cesto.

Izhodišče:

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Dolžina:

12 km

Višinska razlika:

375 m

Čas hoje:

3 ure (v eno smer)

Gostišča/Planinske koče:

Koča pri Peričniku, Aljažev dom (v sezoni)

Primeren letni čas:

kopna sezona

Zanimivosti ob poti:

jezero Kreda, slap Peričnik, konglomeratni spodmoli – galerije, grbinasti travniki, slikovit zatrep doline Vrat

Upravljavec poti:

Javni zavod Triglavski narodni park

Soška pot

Prikaži na zemljevidu

Soška pot je parkovna učna pot, ki vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka ob Soči od njenega izvira proti Bovcu. Je najstarejša parkovna pot Triglavskega narodnega parka.

Povezuje steze in mirne, manj znane dele doline Trente in Soče, stran od ceste in hrupa. Soča je smaragdna nit poti ter ponuja ogled vseh znanih in manj znanih naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini. Posebna zanimivost so slikovite brvi, po katerih večkrat prečkamo reko. Hoja po Soški poti in obisk Informacijskega središča TNP Doma Trenta ponujata spoznavanje in razumevanje Triglavskega narodnega parka.

Celotna pot od izvira Soče po dolini Trente in Soče vse do Bovca je dolga okrog 25 kilometrov. Obisk Soške poti lahko prilagodimo svojemu času in namenu ter si ogledamo samo tisti del, ki nas najbolj zanima. Pot je označena z značilnimi informacijskimi stebrički Triglavskega narodnega parka, na informacijskih točkah pa so pojasnjevalne table.

S Triglavskim narodnim parkom se lahko dogovorite tudi za strokovno vodenje. V poletnih mesecih je na voljo avtobusni javni prevoz med Bovcem in Kranjsko Goro (za urnik obiščite spletno mesto Turistično informacijskega centra Bovec).

Soška pot

Izhodišče:

izvir Soče

Dolžina:

25 km (do Bovca)

Višinska razlika:

433 m

Čas hoje:

odvisno od izbranega odseka; celotna pot 7 ur (v eno smer)

Gostišča/Planinske koče:

Koča pri izviru Soče, Kamp Klin, Gostišče Kamba, Gostišče Metoja (večina obratuje le v sezoni)

Primeren letni čas:

kopna sezona

Zanimivosti ob poti:

izvir Soče, korita Mlinarice, Alpski botanični vrt Julijana, Informacijsko izobraževalno središče TNP Dom Trenta, korita Soče

Upravljavec poti:

Javni zavod Triglavski narodni park

Učna pot Goreljek

Prikaži na zemljevidu

Sredi pokljuških gozdov je kar nekaj barjanskih površin, ki so bolj ali manj dobro ohranjene. Ležijo na območju, kjer je človekov pritisk zelo velik. Poletni in zimski turizem, promet, urbanizacija, gozdarstvo so samo ene od dejavnosti, ki lahko močno kvarno vplivajo na barja. Ker je vse te dejavnosti nemogoče omejiti ali celo zaustaviti, je edina možna rešitev preusmeritev.

Učna pot okoli barja Goreljek je namenjena prav temu. Žrtvovanje enega barja v izobraževalne namene je cena za ohranitev ostalih. Speljana je okoli barja, ki leži sredi počitniškega naselja in je tako na nek način že bilo žrtvovano.

Pot je zanimiva predvsem za spoznavanje posebnosti in pomena šotnih barij, ki sodijo med območja najbolj dragocene narave v Evropi. Je krožna, dolga približno en kilometer in ima pet učnih točk z informativnimi tablami. Namenjene so rastlinstvu in živalstvu na barju, Pokljuki danes in v preteklosti, splošnim značilnostim barja in človekovim dejavnostim v okolici.

Na mokrih delih so leseni podesti, ki omogočajo varno hojo po suhem. Na obnašanje na poti opozarja tabla na vhodu, ki je na severni strani barja pri kapelici. Pot je namenjena vsem, ki slučajno zaidejo na Pokljuko in vsem tistim, ki so redni obiskovalci, šolarjem, dijakom in turistom. Na njej organiziramo tudi naravoslovne dneve za osnovnošolce in srednješolce.

Pokljuka in šotna barja

Izhodišče:

hotel Jelka, kapelica Sv. Antona Padovanskega (Goreljek)

Dolžina:

cca. 1 km

Višinska razlika:

zanemarljiva

Čas hoje:

45 minut (pot je krožna)

Gostišča/Planinske koče:

Hotel Jelka

Primeren letni čas:

kopna sezona

Zanimivosti ob poti:

več učnih info točk o značilnostih in pomenu šotnih barij

Upravljavec poti:

Javni zavod Triglavski narodni park

Korita Mostnice

Prikaži na zemljevidu

Reka Mostnica je nad vasjo Stara Fužina izdolbla dva kilometra dolga korita, ki predstavljajo prijeten in nezahteven izlet.

Struga potoka se na nekaterih mestih povsem zoža, korita pa so visoka do 20 metrov. Posebnost, ki si jo velja ogledati je »slonček«, zanimiva oblika skale, ki jo je izoblikovala voda.

Korita Mostnice, Turizem Bohinj

Skozi temna korita nas pot povede v idilično, sončno dolino Voje, s krasnimi travniki in (večinoma) počitniškimi hišami. V zatrepu doline se nahaja slap Mostnice (oz. slap Voje).

Izhodišče:

Stara Fužina

Dolžina:

5,5 km (v eno smer)

Višinska razlika:

250 m

Čas hoje:

2 uri (v eno smer)

Gostišče:

Planinska koča na Vojah, okrepčevalnica Slap (odprto v sezoni)

Primeren letni čas:

kopna sezona

Zanimivosti ob poti:

staro kladivo, Hudičev most, korita Mostnice, kamnita skulptura slonček, senožetna planina Voje, slap Mostnice

Upravljavec poti:

Turizem Bohinj.

Tolminska korita

Prikaži na zemljevidu

O tem, da je to območje že od nekdaj privlačilo obiskovalce priča tudi legenda o obisku slavnega Danteja Alighierija v 14. stoletju, ki naj bi med ogledom skrivnostnih korit dobil navdih za Pekel v pesnitvi Božanska komedija.

Tolminska korita so s 180 m nadmorske višine najnižja točka Triglavskega narodnega parka in obenem tudi ena najpomembnejših naravnih znamenitosti tolminske občine.

Prvič je turistično pot skozi korita v obdobju 1953–1958 uredilo Turistično društvo Tolmin, kasneje je k vzdrževanju veliko pripomogel lastnik bara pred vstopom v korita, od leta 2006 pa s potjo upravlja Lokalna turistična organizacija Sotočje. Istega leta je bila pot tudi obnovljena, na nekaterih odsekih temeljito popravljena ter opremljena z več informacijskimi tablami in usmerjevalnimi stebrički.

Do Tolminskih korit na samem vstopu v Triglavski narodni park nas pripelje cesta od Zatolmina proti vasi Čadrg. Pot skozi korita ni dolga, je zavarovana, kljub temu pa na posameznih odsekih zahteva pazljivost. Za ogled korit je potrebno plačati vstopnino, ki jo LTO Sotočje namenja vzdrževanju poti. Obisk korit s postanki pri informacijskih točkah in »podaljškom« do Zadlaške (Dantejeve) jame nam bo vzel slabi dve uri časa.

Tolminska korita, LTO Sotočje

Izhodišče:

vstopna točka na koncu vasi Zatolmin

Dolžina:

4 km

Višinska razlika:

< 100 m

Čas hoje:

90 minut (pot je krožna)

Gostišče:

Bar pri Tolminskih koritih

Primeren letni čas:

kopna sezona (marec–oktober)

Zanimivosti ob poti:

slikovita korita Tolminke in Zadlaščice, Medvedova glava, Skakalce, Dantejeva (Zadlaška) jama, Hudičev most, najnižja vstopna točka v Triglavski narodni park

Upravljavec poti:

LTO Sotočje.

Planica Tamar

Prikaži na zemljevidu

Planica je dolga značilna ledeniška dolina v severnem delu slovenskih Julijskih Alp. Blizu Rateč se odcepi od Doline. Na zahodu jo omejuje greben Ponc, na vzhodu se nad njo dvigata obe Mojstrovki in Cipernik. Zgornji del Planice prehaja v Tamar oz. Zelje, enega najlepših zatrepov v Julijskih Alpah, na koncu katere se v svoji markantni obliki vzpenja Jalovec.

Ob Poti po dolini so predstavljene značilnosti tega prostora.

Planica, pot po dolini, Občina Kranjska Gora

Izhodišče:

Nordijski center Planica

Dolžina:

4 km (v eno smer)

Višinska razlika:

150 m

Čas hoje:

1 ura (v eno smer).

Gostišče:

Planinski dom Tamar (odprt celo leto)

Primeren letni čas:

celo leto

Zanimivosti ob poti:

razgledi na okoliške vrhove, ledeniški nastanek U doline, balvani, območje krede, slap Nadiža, zgodovina koče Tamar, kapela

Upravljavec poti:

Turistično društvo Rateče-Planica, Turizem Kranjska Gora.

Kolesarska pot Radovna

Kolesarska pot Radovna je prva tovrstna pot Triglavskega narodnega parka. Nastala je na osnovi zamisli Turističnega podmladka OŠ Gorje, ki je s projektno nalogo »Kolesa nazaj – kolesa naprej« predstavil naravne in kulturne zanimivosti doline ter jih povezal v kolesarsko pot.

Kolesarska pot Radovna povezuje znamenitosti doline, v Zgornji Radovni pa se pridruži tamkajšnji že obstoječi Kulturni poti. Pot želi ljudem približati znamenitosti doline ter jih vzpodbuditi k aktivnemu in usmerjenemu doživljanju narave. Namenjena je vsem, ki radi kolesarijo, imajo radi naravo in kulturno krajino ter želijo vse to tudi globlje doživeti.

Pot poteka po dolini Radovne, od Krnice pri Zgornjih Gorjah do muzejsko urejene Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Večinoma poteka po makadamski cesti skozi dolino, edinemu večjemu vzponu pred koncem poti se lahko ognemo po lažji različici. Na poti je več kot 10 različnih informacijskih tabel, ki se nanašajo na dolino in njene posebnosti. Od ene do druge znamenitosti nas vodijo informacijski stebrički z jasnimi oznakami. Smer vrnitve si obiskovalec – kolesar lahko izbere sam.

Kolesarka pot Radovna

Izhodišče:

Krnica pri Zgornjih Gorjah, Mojstrana

Dolžina:

16 km (v eno smer)

Višinska razlika:

200 m

Čas vožnje:

2,5–3,5 ure (odvisno od postankov)

Gostišče:

Gostilna Psnak v Zgornji Radovni.

Primeren letni čas:

kopna sezona

Zanimivosti ob poti:

kraški izvir Lipnik, Napoleonov kamen, jezerce Kreda, Psnakova žaga in mlin, Gogalova lipa, grbinasti travniki, Pocarjeva domačija

POMEMBNO JE VEDETI!

Za vašo varnost ste odgovorni sami, zato aktivnosti v parku prilagodite vašim trenutnim sposobnostim, znanju in razmeram.

Bodite pozorni na

  • Vreme

    Vreme v gorah je spremenljivo, zato je spremljanje vremenske napovedi nujno pred odhodom na turo. S seboj vzemite rezervna topla oblačila, oblačite se v slojih.
  • Zdravje

    Na turo se podajte primerno telesno in psihično pripravljeni z zadostno količino vode, saj je v vročih poletnih mesecih možnost dehidracije zelo velika.
  • Poti

    Zaradi grušča na poteh je velika možnost zdrsa, predvsem na izpostavljenih delih in v mokrem vremenu. Na zavarovanih plezalnih poteh uporabljajte samovarovalne komplete, plezalne pasove in čelade, ter primerno obutev.
  • Oprema

    Uporabljajte le opremo namenjeno za hojo v gore, oprema naj bo pregledana, vzdrževana in pravilno hranjena, takrat ko je ne uporabljate. Obujte primerne planinske čevlje, ki segajo čez gleženj in imajo primeren podplat.
  • Informacije

    Pred odhodom na turo pridobite čim več aktualnih informacij o stanju na poteh, odprtih kočah in bivakih ter vremenu.
  • V primeru nesreče

    V primeru nesreče kličite 112.