OSKAR KAREL DOLENC: POGLEDI Z GORA

19.09 - 21.10.2018 / Infocenter Triglavska roža Bled, ob 19.00

Title

Oskar Karel Dolenc in Triglavski narodni park vabita vas in vaše prijatelje v sredo, 19. septembra 2018, ob 19. uri, na odprtje fotografske razstave Pogledi z gora ob umetnikovem jubileju – 80-letnici. Na razstavi v Infocentru Triglavska roža Bled bodo predstavljene fotografije, posnete izključno v slovenskih gorah, ki jih zaznamujejo neobičajne in dramatične situacije, polne likovnih fines, kot jih je doživel mojster fotografije Oskar Karel Dolenc, AFIAP (Artiste - umetnik) in EFIAP (Excellence - odličnik).

Na odprtju bo nastopil glasbenik in skladatelj Lado Jakša, ki je ob jubileju svojemu fotografskemu kolegu posebej za to priložnost pripravil prelivno multivizijsko projekcijo, sestavljeno iz razstavljalčevih fotografij, na katero bo v živo, z igranjem na različne instrumente, izvedel avtorsko skladbo, napisano posebej za to priložnost.

Oskarja Karla Dolenca in njegove fotografije bo predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nuša Podgornik.

Razstava bo na ogled do 21. oktobra 2018.

Več o razstavi in avtorju izpod peresa umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Nuše Podgornik:

Oskar Karel Dolenc, v čigar zbirki fotografij je na desettisoče posnetkov, se je v svojem več kot 50-letnem profesionalnem ukvarjanju s fotografijo posvečal različnim temam, med njimi ves čas tudi posnetkom s planin in gora saj je navdušen gornik. V obsežni monografiji, ki je zaobjela njegovo fotografsko ustvarjanje med leti 1960 in 2010, in jo je leta 2011 izdal Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, umetnostni zgodovinar dr. Primož Lampič v sklepnih mislih svoje obsežne in poglobljene študije zapiše, da se Oskar Karel Dolenc “po konceptualno zahtevnih krajinah v 70-ih letih, ki svojih skrivnosti niso razkrile že ob prvem stiku, znova vrača k prizorom, ki takoj ujamejo gledalčevo oko. Intelektualni koncept, ki bi se lahko skrival za podobo, zanj ne pomeni več toliko kot nekoč. Zadosten čudež je namreč znova tisto, kar ponuja zgolj golo oko”. Tako neostrin v krajini na primer ne ustvarja več sam, narava je tista, ki se zanje odloči - kdaj ter v kolikšni meri. Tudi sence oz. temine na fotografiji redko prehajajo v črnine, če že, ko je v naravi tako in ne zato, da bi na poglede “vplival” in jim dodajal simboličen podton. Prav tako priložnosti za razbiranje struktur v gorski krajini niso več v ospredju njegovega zanimanja, niti takšno razumevanje krajine, kjer nebo ni zaključek zgornjega dela posnetka. Vendar pa zračna perspektiva in prostorska globina, ki sta bili nekoč drugotnega pomena, odločno stopata v ospredje, zaznamujeta posnetke ter določata njihovo kompozicijo. Fotograf tudi proti kadriranju, kjer bi predmeti dajali oporo očesu in posredno s tem definirali druge plane, nima več zadržkov. Iluzionistični koncept fotografije kot okna v realnost je zanj postal zakon. Skozi njega podoživljamo realno scenografijo pogledov, kot so se fotografu Oskarju Karlu Dolencu ponujali v edinstvenih okoliščinah, vključno z letnimi časi, deli dneva, vremenskimi posebnostmi. V izboru motivov in fotografovih posnetkov namreč zaznavamo pretanjena nihanja ustvarjalčevega notranjega življenja: njegova čustva, stališča, lepoto videnega. Menim, da je v krajini Oskarja Karla Dolenca na posnetkih iz let 2016, 2017 veliko vseobsegajoče povezanosti, svetega, vključno s prisotnostjo slovenske staroverske vrhovne boginje Nikrmane, ki se po pričevanjih razodeva v raznolikih pojavnostih narave. In, ali prostranost pogledov in razgledov z gora sploh lahko izzove in dopušča ozka ali omejena razmišljanja? Ko se človek znajde v takšnih okoliščinah, kot nam jih predstavi fotograf, je kvečjemu vzradoščen, čudeč se čarobnim situacijam, scenografijam narave, tako da za temačna razmišljanja ostaja bolj malo prostora in časa. V vsakem primeru pa gore še vedno ostajajo prostor izvora kolektivne identitete. Umik iz rodovitnega nižinskega sveta v težko dostopna območja - gore, ki so veljale za bistveno slabši teritorij, je bil za celo zaporedje etničnih skupin pogosto edina možnost za golo preživetje - beremo v knjigi Aleša Erjavca: Planinska fotografija in konstituiranje nacionalne zavesti (1996), kakor tudi to, da so gore območje raznovrstne rekreacije in je beg nanje s pojavom turizma dobil status odrešitve pred vsakdanjim mestnim življenjem. V mestih je namreč pogled proti horizontu večinoma okrnjen zaradi zgoščenosti gradnje, poleg tega pa našo pozornost lovijo številni akcenti, med drugimi tudi svetleči napisi in oglaševalni panoji. Slednji celo tam, kjer bi se naš pogled lahko nemoteno sprehodil po tratah do hribov, gora in brez jumbo plakatnih cezur dosegel horizont!

Planine in gore so na posnetkih Oskarja Karla Dolenca veličastne v doživetjih in doživljanju večnega, minljivega, oziroma nenehno spremenljivega. Skrivnostne so v izjemnih finesah megličastega sfumata, dramatične v igrah svetlobe in sence, v scenografijah oblakov na nebu. Estetizirane so v grafizmih, zaporedjih plastenj, tudi z naključnimi a osupljivimi kompozicijami, v katere so se na primer razvrstile živali – krave na pašniku, in jih je v takšni razporeditvi zaznalo ostro in profesionalno fotografovo oko. Tudi kompozicijska barvna niansiranja na fotografijah imajo svoj čar: od temno zelenih pobočij v ospredju, do plastenj bolj oddaljenih masivov in hribov zeleno-modrih odtenkov, ki z daljavo izgubljajo svoje primarno zelenilo in kot pogorja na obzorju barvno prehajajo v modrino - v modrost doživetega, doživljanja, življenja - v sodelovanje z naravo in njenimi zakoni, visokim etičnim standardom naproti.

Nuša Podgornik 

Biografija:

Oskar Karel Dolenc (1938), univ. dipl. strojnik (1967) od začetka šestdesetih let deluje kot specialist za fotografske reprodukcije umetnin, žirant fotografskih razstav, strokovni pisec, prevajalec fotografske literature in mentor. Bil je med ustanovitelji FK ŠOLT (1963) in FK AT Cannon (1998), ki se je 2003 na njegovo pobudo preimenoval v FKL. Med leti 1971-1989 je bil kot zastopnik Jugoslavije član Svetovne komisije mladinske fotografije, ki je delovala v sklopu FIAP. Leta 1974 je od mednarodne zveze FIAP prejel naslov AFIAP in leta 2008 EFIAP. Predsednik fotografske zveze Jugoslavije je bil med leti 1973 in 1974. V obdobju 1971-1981 je bil profesor predmeta Fotografija na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani in po preimenovanju šole v SŠOF je do leta 1985 vodil njen oddelek za fotografijo in bil profesor kompozicije. Leta 1987 je postal mojster fotografije FZJ. Prejel je bronasto (1967), srebrno (1972) in zlato (1984) plaketo Borisa Kidriča in ob 30. obletnici FZS tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Je dobitnik plakete mesta Ljubljane (1989) in več priznanj kolektivov. Je častni član FG ŠOLT, FK TNP, FKMB, Kluba Diana in revije E-fotografija. Med leti 2003–2008 je predaval fotografijo na fotografski šoli Calligari v Ljubljani (danes Visoka šola za design). V letih 2000–2013 je član umetniškega sveta FZS. Nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo je od FZS prejel leta 2008.

 

Termini

  • 19.09 - 21.10.2018 Infocenter Triglavska roža Bled