Črtomir Frelih: Lisice

08.07 - 07.09.2021 / Center TNP Bohinj, Stara Fužina

kolaz6

Vabljeni na ogled razstave umetnika bohinjskih korenin Črtomirja Freliha, ki bo z njo Bohinju predstavil glavne junake svojih likovnih basni (ki so tudi večinoma iz Bohinja): LISICE. Odkar nastajajo s svinčnikom na papirju kot hitre karikature, pridobivajo vedno večje občinstvo. Pri tem jim pomagajo družbena omrežja: marsikdo vsak dan pričakuje nov lisičji komentar vsakodnevnega dogajanja,  saj lisici zelo pronicljivo in z obilico humorja na glas povesta stvari, ki bi jih človeški liki veliko težje. Po bohinjsko jedrnato osvetlita vremenske, zakonske, politične, družbene, zdravstvene, umetniške, okoljske... situacije in jim prav po lisičje vzameta nepotrebno težo. Humor namreč razbremenjuje.

Poletna razbremenitev v lisičji družbi vas torej čaka v Sobi z razgledom v Centru TNP Bohinj, od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro.  

V Centru TNP Bohinj bo na voljo tudi knjiga Lisice. 

Več o "Lisicah" avtor Črtomir Frelih:

Lisičje domislice so risarski sprehodi, odmik od običajnega likovnega premišljevanja o resnih vsebinah k resnemu likovnemu premišljevanju o smešnih stvareh.  Praktični interes za humor je pri meni že dolgo navzoč, že od osnovne šole plačujem davek zanj. Teoretični interes se je zbudil kasneje. In eden najbolj poučnih stavkov je bil, da nobena stvar na svetu ni tako smešna, kakor poskus napisati kaj resnega o humorju. Zato tu omenimo le tri glavne teorije humorja: Aristotelovo teorijo superiornosti, kjer  sposobni jaz zasmehujem nesposobnega drugega; teorijo olajšanja, ko nas smeh psihično razbremeni (Freud); teorijo inkongruentnosti, ki opozarja, da je v ozadju humornega vedno neko neujemanje (Bergson). Kazanje s prstom na neujemanje npr. med besedami in dejanji je bilo za vse oblasti neprijetno, zato so v humorju videle subverzivno silo, ki jo velja imeti pod nadzorom. Cartesius je prefinjeno zapisal, da »humor sklepa in razvezuje nedovoljene poroke med pojmi«. Nekdo drug je opazil, da ima humorni smeh dve fazi; prva je režanje ob grozi, da logika ne zdrži in se v njenih razpokah za hip pokažejo grozote kaosa, ko pa se ta vrzel zopet zapre, pride blaženi nasmešek ugodja, ker mreža logosa zopet tesni in ker je kozmos premagal kaos. Spet tretji trdijo, da je humor v resnici nekaj grobega, saj prava šala mora imeti svojo žrtev, tarčo. Meni je ljubši manj agresiven humor, ki izvablja smeh, kakor ga doživljamo ob žgečkanju; dovolimo, da drugi vstopi v naš intimni prostor in izvaja akcije, ki bi jih od neznanca imeli za agresivne. »Benigna agresija« poteka s privoljenjem in je mogoča le z drugim; sam se z žgečkanjem ne morem pripraviti do smeha. Zato tudi lisice na mojih risbah praviloma nastopajo v parih.

Zakaj lisice? Pri vseh narodih ima lisica pomembno mesto v bajkah, povestih, pravljicah. Zdi se, da je pri Slovencih tega še posebej veliko. Razlagam si, da majhen narod na križišču narodov ne bi uspeval, če bi se zanašal samo na svoje pozitivne lastnosti, marveč je bilo treba vključiti tudi druge, manj odobravane oblike vedenja. Seveda pa se s tem ni lepo hvaliti, zato na to občutljivo mesto raje postavimo drugega. V lisičjih zgodbah bi v resnici morali nastopati ljudje, če to ne bi bilo grdo, nemoralno, nespodobno ali celo nevarno. In tako lisice lahko povedo marsikaj, česar si sami ne moremo privoščiti. Nobene zvestobe ni v teh šalah in tudi nobene ideološke uporabnosti. Če pa le sprostijo kakšno napetost, ugriznejo dolgčas, prelisičijo zlobo, potem si zaslužijo nekaj naše pozornosti.

Ne čisto zadnji vir so spomini na zgodbe mojega očeta, sproti izmišljene za večerne potrebe, v katerih so lisice na svoje zvite načine pred spancem poravnale vse, kar se je čez dan skrivilo.

Več o avtorju:                            

Črtomir Frelih se je rodil 20. 8. 1960 v vasi Nomenj v Bohinju. Leta 1985 je diplomiral na Oddelku za grafiko na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je nato zaključil grafično specialko in pridobil magisterij znanosti s področja likovne didaktike. Od leta 1985 do leta 1990 je na UL ALU delal kot asistent stažist in asistent za grafiko, od leta 1990 pa je bil zaposlen kot asistent za likovno didaktiko na UL PEF. Leta 1992 je na Univerzi v Ljubljani prejel priznanje pomembnih umetniških del in bil leta 1993 izvoljen v naziv docenta za risanje in grafiko. Leta 2005 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, od leta 2014 pa je redni profesor za grafiko na Oddelku za Likovno pedagogiko Pedagoške fakultete UL.

Za svoje umetniško in pedagoško delo je prof. Frelih prejel več domačih in mednarodnih nagrad.

Domače nagrade, ki jih je prof. Frelih prejel za svoje umetniško delo, so naslednje. Najprej je že kot študent leta 1983 prejel Študentsko Prešernovo nagrado ALU. Leta 1986 je prejel Nagrado na 14. bienalu jugoslovanske grafike v Zagrebu. Leta 1986 je prejel Nagrado na 3. bienalu jugoslovanske študentske grafike v Beogradu. Leta 1987 je na 17. mednarodnem ljubljanskem grafičnem bienalu prejel Odkupno nagrado Moderne galerije. Leta 1991 je prejel Nagrado Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov na Majskem salonu v Ljubljani. Leta 1993 je prejel 1. nagrado Mini prix Lukas na Bledu. Leta 2000 je prejel Nagrado Novega mesta na 6. bienalu slovenske grafike. Najpomembnejša izmed domačih nagrad, ki jo je prof. Frelih dobil za svoje umetniško delo, pa je Nagrada za življenjsko delo Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (2019).

Poleg domačih nagrad in priznanj je prof. Frelih za svoje umetniško delo prejel tudi mednarodne nagrade na naslednjih prestižnih mednarodnih razstavah. Leta 2010 je prejel Priznanje na 8. svetovnem trienalu grafike v Chamalièrsu (Francija). Leta 2012 je prejel Priznanje za najvišjo kakovost na 8. mednarodnem bienalu risbe v Plznu (Češka). Leta 2015 je prejel Nagrado na 18. grafičnem bienalu v Varni (Bolgarija). Leta 2016 je prejel Nagrado »Osten« na mednarodnem bienalu risbe v Skopju (Makedonija). Leta 2018 pa je na 9. mednarodnem trienalu grafike v Bitoli (Makedonija) prejel Posebno nagrado za izjemen prispevek k grafični umetnosti v svetu. Leta 2020 je prejel glavno nagrado Mednarodnega bienala risbe v Prištini, Kosovo.

Prof. Frelih je bil poleg svojega umetniškega dela nagrajen tudi za svoje izjemno pedagoško delo. Študentski svet UL PEF ga je  leta 2017 nagradil s Priznanjem za najboljšega profesorja v študijskem letu 2016/17 po izboru študentov Pedagoške fakultete. Za svoj izjemen pedagoški doprinos na področju likovnega izobraževanja je prof. Frelih leta 2016 prejel tudi najvišje državno priznanje, to je Nagrado RS za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. leta 2020 pa je prejel Zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega, umetniškega ustvarjanja ter za krepitev  ugleda Univerze.

Termini

  • 08.07 - 07.09.2021