Triglavski narodni park - za naravo in ljudi

Pri razvoju in nastanku edinega narodnega parka v Sloveniji je sicer več mejnikov. Kot prvi je predlog naravoslovca in seizmologa dr. Albina Belarja, ko je leta 1908  še pred ustanovitvijo prvih narodnih parkov v Evropi predlagal naravovarstveni park nad Komarčo, vendar njegov predlog ni bil uresničen. Leta 1920 je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega  društva v Ljubljani takratni pokrajinski vladi za Slovenijo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavil Spomenico s konkretnimi zahtevami, med katerimi je bila tudi razglasitev varstvenih parkov. To se je uresničilo leta 1924, ko je bil z zakupno pogodbo za 20 let razglašen Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer v velikosti 1400 ha. Leta 1926 je bilo prvič uporabljeno ime Triglavski narodni park v zapisu profesorja Frana Jesenka v dnevniku Jutro. Po vojni je zaradi izteka pogodbe Alpski varstveni park prenehal obstajati, leta 1961 pa je Ljudska skupščina Slovenije sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park v velikost 2000 ha pod imenom Triglavski narodni park. V naslednjih letih so sledile analize in predlogi za širitev parka in 27. maja 1981 se je s prvim zakonom o Triglavskem narodnem parku zavarovano  območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe v obsegu 83.807 ha. Zakon je veljal vse do sprejetja novega zakona leta 2010, s katerim se je površina parka povečala še za 174 ha z vključitvijo naselja Kneške Ravne nad Baško grapo na Tolminskem. 

Program je v pripravi.