NAŠE VREDNOTE: SODELOVANJE, TRAJNOST, SKUPNOST V BIOSFERNEM OBMOČJU JULIJSKE ALPE

22.10.2021

RAZVOJNI NAČRT JULIJSKE ALPE KOT TRAJNOSTNE TURISTIČNE DESTINACIJE

Skupnost Julijske Alpe je skupnost turističnih destinacij v Julijskih Alpah. Nekatere izmed njih so hkrati najbolj obiskane v Sloveniji (Bohinj, Kranjska Gora, Dolina Soče, Bled). Upoštevaje nove razmere novelacija Razvojnega načrta (2020) turizem obravnava kot panogo, ki ni »samostojna«, pač pa je »posledica« okolja, ki je prijazno domačinom in posledično privlačno obiskovalcem, tako z naravovarstvenega, okoljskega, socialnega, prostorsko-načrtovalskega, kulturnega in gospodarskega vidika. Turizem izpostavlja kot medsektorsko in ne kot samostojno gospodarsko panogo.

V zadnjem času je zaradi podnebnih sprememb, povečane potrebe ljudi po sprostitvi v naravi in po zdravem načinu življenja, posledic epidemije in vsesplošne priljubljenosti rekreacije na prostem opazno vedno večje število obiskovalcev v naravnem okolju. Obiskovalci informacije iščejo po spletu pred prihodom v destinacijo in med obiskom naravnega okolja. Potreba po razvoju digitalizacije na področju usmerjanja obiska v naravnem okolju je nujna. Digitalna kartografska podlaga in digitalne aplikativne vsebine so namenjene brezstičnemu in učinkovitemu informiranju, izobraževanju in pravočasnemu opozarjanju obiskovalcev. Podatki bodo prikazani na uporabniku prijazen in razumljiv način. Digitalizacija je eden izmed osrednjih ciljev Razvojnega načrta in hkrati eden izmed največjih izzivov.

 

heatmap Slika: primer prikaza gostote obiskovalcev na določenem območju

 ZNAK KAKOVOSTI TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

Certifikat znaka kakovosti zasleduje vrednote in poslanstvo Triglavskega narodnega parka (TNP) na celotnem Biosfernem območju Julijske Alpe (BO JA). Glavni pogoj za pridobitev certifikata je zagotavljanje in konkretno dokazovanje, da imajo izdelki in storitve nadstandardno splošno in predvsem specifično okoljsko kakovost. Znak kakovosti se podeljuje za področja kmetijstva, turizma, domače in umetnostne obrti, gozdarstva, zeliščarstva, izobraževanja, … Družini nosilcev so se letos pridružili: Turistična agencija Hike and Bike, Hotel in vila Stare, Kamp Špik, Pehtra.si, Lesbled, Ekokmetija d.o.o. in 8 osnovnih šol, članic Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe.

 

znak kakovosti

Povezava: Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka (tnp-kakovost.si)

SKUPNOST ŠOL BIOSFERNEGA OBMOČJA JULIJSKE ALPE

Na področju ozaveščanja in izobraževanja posebno pozornost namenjamo osnovnošolski ciljni skupini. Leta 2018 je bila ustanovljena Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki združuje kar 38 šol (19 matičnih šol s podružnicami – skupaj več kot 7.000 učencev) v vseh treh upravnih enotah.

Dolgoročni cilj skupnosti je povezati bodoče nosilce razvoja ter upravljavca in deležnike na edinstvenem območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe ter s tem zagotoviti ravnovesje med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem tudi v bodoče.

Učencem članic Skupnosti šol je na voljo širok izbor brezplačnih naravoslovnih vsebin. Poleg pestrega nabora brezplačnih naravoslovnih delavnic so vsako leto v okviru različnih projektov organizirani brezplačni naravoslovni dnevi. Učencem in učiteljem je na voljo spletni portal Triglavska zakladnica z učnimi vsebinami. Da bi otrokom nudili podporo pri izobraževanju o trajnostnem razvoju in lokalno pridelani hrani, so vse šole v letu 2019/20 prejele visoko gredo, v letu 2020/21 pa sadno drevo slivo. Učenci vsako leto prejmejo tudi številko otroškega časopisa Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, v letošnjem letu že četrto po vrsti.

V letošnjem letu je 8 članic Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe prejelo Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka za njihovo predano in aktivno sodelovanje na področju izkazovanja izredne zavzetosti pri krepitvi identitete skupnosti. Prejemnice so: OŠ Gorje, OŠ Koroška Bela, OŠ Dušana Muniha Most na Soči, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, OŠ Antona Janše Radovljica, OŠ Žirovnica in OŠ Simona Kosa Podbrdo. Te šole bodo imele prednost pri brezplačnih aktivnostih s področja okoljske vzgoje. Znak kakovosti bo pogoj za sodelovanje v razpisih za pridobivanje sredstev za različne šolske projekte.

tablica 30x30 TNP tisk

PRESTRUKTURIRANJE CENTRA TNP BOHINJ V CENTER BIOSFERNEGA OBMOČJA JULIJSKE ALPE

 
Center Triglavskega narodnega park Bohinj trenutno deluje kot center z info pultom in trgovinico ter kot prostor različnih prireditev in izobraževalnih delavnic za različne ciljne skupine, kot tudi za dejavnosti lokalne skupnosti. V prihodnjih letih Centru TNP Bohinj načrtujemo dodati širšo komponento in ga prestrukturirati v Center Biosfernega območja Julijske Alpe. Prepričani smo, da tovrstne centre biosferno območje potrebuje – ne le enega – zaradi velikosti in pomembnosti bo centrov v bodoče zagotovo več.

Osrednje vsebine, načrtovane v bohinjskem posodobljenem centru so:

•    center ozaveščanja in izobraževanja:  center Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, center izobraževanja turističnih deležnikov, center znaka kakovosti TNP

•    center kakovosti: degustacijski center in trgovina za blagovne znamke UNESCO MaB: Znak kakovosti TNP ter ostale destinacijske kolektivne blagovne znamke
•    center interpretacije – predstavitve Biosfernega območja Julijske Alpe
•    center za povezovanje in dejavnosti lokalne skupnosti: poleg že utečenih dejavnosti, ki jih domačini izvajajo v prostorih Centra, se po prestrukturiranju v prostore Centra seli tudi enota splošne knjižnice A.T. Linharta Radovljica - Stara Fužina.

 

prestrukturiranje Bohinjka del idejne zasnove2

 PRIPADNOST

 Široka paleta različnih področij upravljanja biosfernega območja pa dobiva svojo vizualno pojavnost z označevanjem gradnikov skupnega prostora, kar krepi pripadnost skupnemu Julijskih Alp.

 bohinj boja

UNESCO MAB Biosferno območje Julijske Alpe je zgodovinsko gledano gorsko območje dolgotrajnega odseljevanja in hkrati že več kot stoletje priljubljena turistična destinacija. Dodana vrednost Biosfernega območja Julijske Alpe je v povezovanju tradicionalnih gospodarskih panog območja, izobraževanju otrok in mladine v duhu vrednot območja ter predvsem odgovornem poseganju v naravo.

Cilj deležnikov biosfernega območja je zagotoviti trajnostni razvoj v edinstvenem območju Julijskih Alp, nadaljevati večtisočletno sobivanje človeka z naravo, omogočiti domačinom kvalitetne bivanjske pogoje, obiskovalcem – željnih doživetij – pa nuditi najboljše ob njihovem zavedanju, da so gostje dragocenega območja narave in kulturne dediščine generacij, ki prihajajo.

Biosferno območje Julijske Alpe  je tudi del Čezmejnega območja Ekoregija Julijske Alpe, ki ga tvori skupaj z Naravnim parkom Julijsko predgorje iz Italije, upravljavcem Biosfernega območja Julijske Alpe, Italija. Parka sta se v letošnjem prazničnem letu, Triglavski narodni park obeležuje 40. in 60 obletnico delovanja, Naravni park Julijsko predgorje pa 25. obletnico, podpisala dogovor, s katerim sta se zavezala k začetku postopka za razglasitev čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe. 

 

Javni zavod Triglavski narodni park

 ***

Biosferni rezervati so „učna okolja za trajnostni razvoj“. To so okolja za preizkušanje interdisciplinarnih pristopov k razumevanju in obvladovanju sprememb ter interakcij med socialnimi in ekološkimi sistemi, vključno s preprečevanjem konfliktov in upravljanjem biotske raznovrstnosti. So kraji, ki ponujajo lokalne rešitve za globalne izzive.

Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije UNESCO

 ***

Izmenjava praks in izkušenj je bistvenega pomena, saj se občine iz Biosfernega območja soočamo s podobno problematiko in izzivi. Biti del Triglavskega narodnega parka in del Biosfernega območja Julijske Alpe nam pomeni potrditev in podporo našim prizadevanjem za razvoj naše občine s pozornostjo do ohranjanja naše izjemne naravne in kulturne dediščine. Bohinj je v prvi vrsti naš dom in zatorej naša odgovornost, da ga ohranimo. Ob več kot 650 tisoč dnevnih obiskovalcev letno in preko 150 tisoč nočitvami pa že dolgo nismo več samo Bohinjci, ki oblikujemo podobo našega okolja in samo s spoštljivim korakom vsakega, tako domačina kot tudi obiskovalca, bomo v prihodnje še lahko uživali v lepotah, ki nam jih ponuja ohranjena naravna in kulturna dediščina.

 Jože Sodja, župan Občine Bohinj

 ***

V prihodnosti pričakujemo, da se bodo turistični produkti povezovali, to pa vidimo kot odlično poslovno priložnost. Želimo si,  da bi se nosilci ZKTNP med seboj povezovali in ustvarjali nove skupne produkte s sporočilnimi zgodbami. Želimo si tudi, da bi se že obstoječim nosilcem znaka ZKTNP pridruževali mnogi drugi nosilci, saj bi s tem skupnost  nosilcev ZKTNP z ustrezno skupno promocijo postala še močnejša in udarnejša na turističnem trgu.

 Kamp Danica, Bohinj

 ***

Sodelovanje v projektu je za našo šolo dragoceno z vidika učencev in učiteljev. Ozaveščanje o pomenu biotske pestrosti, varstva narave in zdravega bivalnega okolja je cilj, ki ga dosegamo s sodelovanjem znotraj Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. Dejavnosti vključujemo v pouk in izvenšolske aktivnosti. Na šolskem prostoru imamo visoko gredo, posadili smo sadno drevo – slivo, učenci prejmejo časopis Skupnosti šol, izvedli smo tehniški dan Triglavska zakladnica, sodelovali v natečaju za risovo ime, izvajamo pouk na prostem, obiščemo bližnje kraje, v centru Triglavska roža smo pripravili razstavo…

Naštetih je le nekaj dejavnosti in teh nam res ne zmanjka. Ponosni smo na znak kakovosti, ki smo ga prejeli in nam pomeni vzpodbudo za delo v naprej.

Hvala vsem strokovnim delavcem TNP, ki nas vzpodbujajo in izvajajo dejavnosti,  ki nam pomagajo pri ozaveščanju otrok o varovanju in spoštovanju narave.

 Mojca Brejc, ravnateljica OŠ Gorje, prejemnice ZKTNP

 ***

Zadnjih nekaj let smo na Biosfernem območju Julijske Alpe - Triglavski narodni park utrdili sodelovanje med turizmom in varovanjem narave. To je dobro in prav. Izidi so tu in opazni. Naj omenim le novo pohodniško pot Juliana, ki je postala temelj našega sodelovanja. Zaradi trdnosti tega temelja bomo lažje odgovarjali na pereča vprašanja dobe, v kateri živimo.

Prav zato si želim, da bi uspehe te poti merili drugače, kot smo vajeni. Vsaj turistični delavci. Recimo, koliko več imamo hektarjev obdelanih kmetijskih površin, kako se je spremenil naš odnos do pomena in ohranjanja biodiverzitete, koliko ljudi, posameznikov in družin se je odločilo in ostalo v regiji, koliko novih linij javnega prevoza nam je uspelo vpeljati itn. Velik izziv, ni kaj. Sploh, če vemo, da je prav povezava med turizmom, razvojem na splošno na eni in ohranjanjem narave in kulture na drugi strani, kot bi hodili po napeti vrvi visoko nad prepadom in ves čas, ampak res ves čas iskali ravnotežje in včasih zanihali malo na eno, včasih malo na drugo stran. Uf, naporno, ni kaj. Že sama misel na to. A prav za to gre: za iskanje ravnotežja, odnosa – do narave, kulture in ljudi. Upravljanje »posvečenega prostora« Biosfernega območja Julijske Alpe, ki je »prijeten za domačine in obiskovalcem oaza presenečenj«, je torej zahtevno, zagonetno, pa vseeno tudi častno delo.

Da bi laže razumeli zapletenost upravljanja tega prostora, sem ga v nekem trenutku začel primerjati z dnevno sobo, ki jo povsem po človeški naravi uredim tako, kot je meni in mojim najbližjim pogodu. To dobro počutje seveda želim deliti, zato povabim prijatelje, kolege, znance, take »radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne, sanjave in pustolovske«. Sproščeno ozračje čudenja, spoštovanja in izmenjave mnenj rodi bogastvo novih zamisli, ki me utrdijo v prepričanju, da je ta prostor, ta dnevna soba pravzaprav »urejena butična galerija izbranega in najdražjega, ki sploh ni naprodaj«.

 Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe

 ***

Biosferno območje Julijske Alpe zaradi svojih naravnih lepot in bogate kulturne dediščine že od Kugyjevih časov dalje privablja vse, ki si želijo vstopiti v paradiž že za časa življenja. Naši snežno beli vršaci so s svojo mogočnostjo prebudili ljudi, ki že tisočletje živijo v tem delu sveta in so bili s svojimi strmimi stenami bistvenega pomena pri bujenju narodne zavesti v času, ko se je slovenski rod počasi zavedel, kako bogato kulturo in kako lep jezik je podedoval od svojih prednikov.
Ni torej presenečenje, da to izjemno občutljivo območje ustvarja skoraj tretjino turističnih nočitev v Sloveniji in s svojo lepoto prekaša karkoli drugega na modrem planetu.

Matjaž Podlipnik, vodja Slovenskega planinskega muzeja in predsednik Turističnega društva Dovje-Mojstrana ter dolgoletni turistični vodnik

 ***

Sem zeliščarka, mlada prevzemnica družinske kmetije in delujem pod imenom Pehtra.si. Pri svojem delu se trudim delovati čimbolj trajnostno in s skrbjo za okolje v katerem živimo. Moja želja je, da bi naši zanamci poznali pestrost okoliških gora in travnikov vsaj v taki meri kot ga poznam jaz ali še bolje. Sodelovanje s TNP-jem in vključitev v Znak kakovosti TNP je še dodatna motivacija mojemu delu, saj je to ena potrditev, da sem na pravi poti takoj jaz, kot celotna skupnost, ki deluje v tem okviru.

 Mojca Benedejčič, PEHTRA, prejemnica ZKTNP