V novi številki znanstveno izobraževalnega časopisa o belki na Mangartskem sedlu

05.02.2021

Osrednja vsebina osme številke znanstveno izobraževalnega časopisa Javnega zavoda Triglavski narodni Acta triglavensia je raziskava o spremljanju stanja in številčnosti belke na Mangartskem sedlu. Belka je zavarovana gozdna ali koconoga kura. Varovanje in upravljanje vrste zahteva vsaj osnovno poznavanje trenutnega stanja populacije, zato je Javni zavod Triglavski narodni park v sklopu čezmejnega projekta Interreg Italija – Slovenija NAT2CARE za spodbujanje skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura 2000 in kohezijskega projekta VrH Julijcev za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku izvedel dvoletno raziskavo na območju Mangartskega sedla.  Rezultati so pokazali, da je Mangartsko sedlo vroča točka za pojavljanje belke na ravni vse države pa tudi v celotnih Alpah.

Belka velja za dobro indikatorsko vrsto pri zaznavanju sprememb v alpskem okolju, saj se hitro odziva na vplive človeških dejavnosti in podnebja. Populacije lokalno upadajo predvsem zaradi izgube ustreznih habitatov in človeških motenj. Najbolj vplivajo turizem, promet, raba prostora in podnebne spremembe.

V Sloveniji belka gnezdi le v visokogorju Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, populacija pa je ocenjena na 300 do 500 parov, od tega v Triglavskem narodnem parku od 250 do 400 parov, največ prav na Mangartskem sedlu. Popis belke je bil izveden s kartiranjem spontano oglašajočih se samcev in predvajanjem posnetka oglašanja samca. Visokogorski, planotasti in razgibani teren Mangartskega sedla s pomembnimi združbami za prehranjevanje belke je razlog, da je območje izjemnega pomena, večja gostota belke je le v severnih krajih, na primer na Škotskem in Islandiji. Ker je Mangartsko sedlo priljubljeno turistično območje in zanimiva točka za različne športne in rekreacijske dejavnosti, je pritisk obiskovalcev precejšen posebno v poletnem času valitve in izvalitve mladičev. Zato da bi ustrezno ohranili vrsto, bo treba vpeljati ustrezni režim uporabe prostora, ki bo zmanjšal negativni vpliv obiskovanja. Za belko je, poleg omejitve vznemirjanja, pomembno tudi ohranjanje ugodnega stanja raznolikih habitatov, ki nudijo obilico hrane. Učinkovitejše varstvo belke na Mangartskem sedlu se bo začelo s predlaganimi mirnim območjem za belko. Uveljavitev mirnih območij je varstveni ukrep, ki bo izveden v kohezijskem projektu VrH Julijcev za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku.

V publikaciji so objavljene tudi kratke novice in sicer o planinskem pupku v visokogorskih jezerih Triglavskega narodnega parka, o vpeljavi pridelave ohranjevalnih semenskih mešanic za obnovo degradirane travne ruše na območju Športnega centra Pokljuka in o geokemičnih raziskavah na barju Šijec.

Časopis je brezplačen. V elektronski obliki je dostopen na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park v zavihku Publikacije ali na povezavi tukaj ali v platformi issuu

Tiskana izdaja bo na voljo v Informacijskih središčih Triglavskega narodnega parka ob ponovnem odprtju.

IMG 3522