S projektom VrH Julijcev do izboljšanja stanja vrst in življenjskih okolij v Triglavskem narodnem parku

14.02.2019

Projekt VrH Julijcev bo v naslednjih štirih letih pomembno prispeval k upravljanju edinega narodnega parka v Sloveniji in območij Natura 2000 v zavarovanem območju. Osrednji namen je izboljšati stanje evropsko pomembnih vrst in življenjskih okolij oziroma habitatnih tipov, ki so vključeni v omrežje Natura 2000 na območju Triglavskega narodnega parka.

V aktivnosti za izboljšanje stanja je vključena ena  rastlinska vrsta (alpska možina), dve vrsti dvoživk (veliki pupek, hribski urh), pet vrst ptic (divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) ter štirje habitatni tipi (travišča na kisli podlagi, gorski ekstenzivno gojeni travniki, visoka šotna barja in visokogorska jezera) na skupni površini 303 hektarjev.

Pri oblikovanju ukrepov za izboljšanje stanja v naravi sodeluje devet projektnih partnerjev  in sicer poleg Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki projekt vodi in koordinira, še  Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj - zavod za pospeševanje turizma, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije.

Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) bo aktivno sodeloval pri uveljavitvi mirnega območja na Vitrancu za izboljšanje stanja divjega petelina, pri pripravi načrtov odstranitve lesne zarasti za izboljšanje stanja alpske možine, pri pripravi načrtov za obnovo izbranih kalov na planinah ter pri odkupih zemljišč in vzpostavitvi pogodbenega varstva za omejeno gospodarjenje z gozdom. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) bo vključeno v izvedbo ukrepov za ptice, s pomočjo telemetrije bodo izvedli natančno analizo gibanja divjega petelina in belke, vzpostavili fizično varovanje gnezd in pripravili aktivnosti za ozaveščanje obiskovalcev. Zatradicionalno obnove kalov na desetih izbranih delujočih planinah in pašnikih na gorenjski strani parka bodo zagotovili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) – Kmetijskem gozdarskem zavodu Kranj, kjer bodo pripravili tudi načrte obnove kalov z upoštevanjem tradicionalnih znanj in sodobnih materialov. Na primorski strani parka pa  bo za ureditev štirih kalov poskrbela Občina Tolmin. Tradicionalno grajeni kali so kot zadrževalniki vode pomembni za napajanje živine, prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, so pa tudi pomemben element kulturne dediščine, zato na eni strani takšen način njihove obnove predstavlja neposredni prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, na drugi strani pa ohranitev tradicionalne rabe prostora prispeva tudi k ohranjanju značilne krajinske slike alpskega sveta. Planinska zveza Slovenije (PZS) v projektu sodeluje predvsem z nadgradnjo čiščenja odpadne vode Koče pri Triglavskih jezerih in z aktivnostmi usmerjanja obiska v parku. Na PZS pričakujejo izvedbo rešitve, ki bodo dober kompromis tako za naravovarstvene potrebe kot doživljanje gorskega sveta. Na Občini Bohinj poudarjajo, da se zavedajo, da je ohranjenost habitatnih tipov in vrst konkurenčna prednost pred ostalimi destinacijami in hkrati dodana vrednost za lokalno prebivalstvo. Občina oziroma Turizem Bohinj ima vodilno vlogo pri izboljšanju stanja habitata na rastiščih alpske možine v okolici Črne prsti in zmanjševanju prometne obremenitve na Pokljuki (avtobus Hop On Hop Off, uvedba hitrostnih omejitev idr.).  Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) bo kot javna gozdarska služba aktivno vključen v izvajanje nalog, povezanih z gozdnim prostorom in sicer v usmerjanje ali prilagajanje gozdarske dejavnosti ter posredno tudi ostalih oblik rabe prostora in naravnih virov v gozdovih narodnega parka. Kot nosilec bo izvedel ukrepe izboljšanja habitata za kvalifikacijske vrste, vezane na gozdni prostor, ter prispeval k uvajanju režimov varstva v mirnih in varstvenih območjih narodnega parka. Organiziral bo tematske delavnice in vodenja ter zagotavljal smiselno upoštevanje rezultatov projekta pri upravljanju in načrtovanju z gozdnimi viri. Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) bo vodil odstranitev rib (jezerske zlatovčice in pisanca) iz Dvojnega jezera in vzpostavitev naravnih razmer v jezeru, namreč naselitev rib je bila prepoznana kot eden glavnih dejavnikov poslabšanja stanja jezera. Zavod bo izvedel tudi fizično odstranjevanje makrofitov in preprog plavajočih alg, kar bo prispevalo k večji učinkovitosti odstranjevanja rib ter k zmanjševanju količine hranil v jezeru.

Aktivnosti projekta VrH Julijcev bodo poleg neposrednih učinkov na ravni upravljanja območij Natura 2000 vzajemno prispevale tudi k področjem varstva kulturne dediščine, turizma (interpretacija varstva narave, usmerjanje obiskovanja, promocija) ter gozdarstva in kmetijstva (obnova, vzdrževanje obstoječega stanja, prilagojena raba naravnih virov) v Triglavskem narodnem parku.

Vsi projektni partnerji bodo pozornost namenjali tudi ozaveščanju širše javnosti o projektnih aktivnostih, izobraževanju in promociji vsebin. Vrednost projekta znaša 3,7 milijona evrov, pri čemer bo 80 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.

Več o projektu na povezavi tukaj.