Potek izlova rib iz Dvojnega jezera

03.08.2020

Izlov rib iz Dvojnega jezera je del obsežnega projekta VrH Julijcev za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park skupaj z osmimi partnerji projekta.  Izboljšanje stanja Dvojnega jezera je načrtovan z izlovom rib, optimizacijo in nadgradnjo čiščenja odpadnih voda iz Koče pri Triglavskih jezerih in z odstranjevanjem rastlinske biomase iz jezera.

Z izlovom rib iz Dvojnega jezera je Zavod za ribištvo Slovenije pričel v drugi polovici junija letos. Intenziven izlov izvajajo vsaj tri dni na teden. V letošnjem letu je plan izloviti čimveč odraslih pisancev.  Lovijo jih s pomočjo pasti, imenovanimi kogoli. V obeh jezerih je nameščenih 70 kogolov in v mesecu in pol je bilo odstranjenih preko 100 kilogramov rib oziroma približno 10.000 osebkov. V prihodnjih letih je načrtovan še izlov jezerskih zlatovčic, kar bo potekalo s pomočjo zabodnih in pelagičnih mrež. Sodelavci zavoda za ribištvo pri izlovu uporabljajo tudi nahrbtne električne agregate in električne bariere. Ujete ribe pripeljejo v dolino, kjer so izvedeni sanitarni pregledi in nato uničenje. Del rib pa namenijo tudi za  nadaljnje analize in raziskave.

V visokogorska jezera ribe niso prišle po naravni poti. V Dvojno jezero jih je pred skoraj 30 leti vnesel človek, najprej jezersko zlatovčico, pred nekaj leti pa še pisanca. V povezavi z drugimi antropogenimi vplivi so povzročile propad jezerskega ekosistema, ki ga sedaj poskušamo izboljšati.

Za obiskovalce so ob jezeru nameščene obvestilne table z razlago ciljev projekta ter z opozorili o izogibanju ribjim pastem, mrežam in ostali terenski opremi v in ob jezeru. V vseh visokogorskih jezerih je tudi prepovedano kopanje, ribolov in hranjenje rib. Pohodniki so dobro poučeni o dogajanju na jezeru in večinoma navodila dosledno upoštevajo.

Celoten cilj projekta, ki se bo končal novembra 2020, je z različnimi ukrepi izboljšati stanje osmih varstveno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih Natura 2000 habitatnih tipov (poleg že omenjenega Dvojnega jezera, še vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorskih ekstenzivno gojenih travnikov in aktivnih visokih barij) na skupno 303 hektarjih znotraj Triglavskega narodnega parka. V projektu z Javnim zavodom Triglavski narodni park, poleg že omenjenega Zavoda za ribištvo Slovenije, sodelujejo še Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj - zavod za pospeševanje turizma in Zavod za gozdove Slovenije.