Novi priročnik o tipologiji bohinjskih planin ter usmeritvah za vzdrževanje in obnovo planšarskih objektov

15.12.2020

Za ohranjanje neprecenljive dediščine stavbarstva bohinjskih planin in spodbujanje lastnikov objektov k obnovi in vzdrževanju teh v obliki in tako, da sledijo značilnostim stavbne tipologije objektov na planinah, je Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju s Šolo prenove in avtorico prof. dr. Živo Deu izdal digitalni in tiskani priročnik Tipologija bohinjskih planin ter usmeritve za vzdrževanje in obnovo planšarskih objektov. Predstavitev priročnika bo na voljo od 18. decembra 2020 dalje na uradni Facebook strani Triglavskega narodnega parka ob mednarodnem festivalu Brati gore 2020. 

Bohinj ima evidentiranih kar 52 planin, na katerih je skupno več kot 1000 objektov. Čeprav je to veliko raznovrstnih planšarskih objektov, namenjenih raznoliki kmetijski rabi (spravilo sena, vhlevitev živali, bivanje planšarjev, sirarstvo), ki ležijo na obsežnem ter reliefno, višinsko in vegetacijsko raznolikem območju, pa je tipologija objektov na bohinjskih planinah prepoznavna, berljiva, uglašena, funkcionalna, preprosta in z izjemnim občutkom vtkana v prav tako izjemno naravno okolje. Bohinjske planine so nedvomno eden najlepših primerov sožitja med naravno in kulturno krajino. 

Stoletno tradicijo priučenega načrtovanja, umeščanja, skrbne izbire, priprave in uporabe gradiva ter vzdrževanja objektov na bohinjskih planinah načenjajo spremembe v kmetijstvu skupaj s splošnimi družbenimi spremembami. Nenapisano,  iz roda v rod preneseno znanje o gradnji planšarskih objektov bledi, kmetijsko namembnost zamenjuje potreba po udobnejšem začasnem bivanju, to pa v prostor nehote prinaša manj sožitja in skladnosti.

V prvem delu priročnika je nadrobno predstavljena tipologija planšarskih objektov z umestitvijo stavb v prostor in na zemljišče, s fotografijami in risbami so prikazane značilne tlorisne velikosti, višina in oblika stavb, z oblikovanjem fasadnih odprtin vred. Strokovno je utemeljena izbira značilnih vrst gradiva, nazorno in uporabno predstavljena tehnika gradnje ter končna obdelava podstavka, sten, strehe, stropov, stavbnega pohištva in zunanjih elementov. V drugem delu so s prikazom dobrih in slabih zgledov podane konkretne usmeritve za vzdrževanje in obnovo objektov.

Ustrezno evidentiranje tipologije bohinjskih planin in strokovna interpretacija te, ki jo poljudno, uporabno in javno širimo med zainteresirano javnostjo, poleg uradnih postopkov za posege v prostor in rednega nadzora najpomembnejša podlaga za dolgoročno ohranjanje dediščine bohinjskih planin. Še več, tipološke značilnosti planšarskih objektov so lahko zaradi svoje navidezne preprostosti, funkcionalnosti in uporabe trajnostnih materialov zgled za obnovo in vzdrževanje tudi drugih vrst objektov (stanovanjskih, počitniških in turističnih) na območju Bohinja. 

S pojmom »planina« Bohinjci označujejo naselja v gorskem svetu skupaj s stanovi, hlevi, seniki, sirarnami ter pašniki okrog naselij, kamor med pašno sezono planšarji ženejo živino. 

V Bohinju poznamo glede na oddaljenost od vasi in njihov namen v sistemu večstopenjske planinske paše štiri tipe planin, za vsak tip so značilne različne vrste objektov. Na senožetih med objekti prevladujejo seniki, na senožetnih planinah so značilni hlevi s seniki in ločeni stanovi, na spodnjih in visokih planinah pa so značilni stanovi na kobilah, pod katerimi je prostor za živino. Poleg naštetih vrst objektov so za bohinjske planine (razen senožeti) značilne še skupne sirarne, ki so sicer v celotni zgodovini planin najmlajše stavbe, grajene od konca devetnajstega stoletja, potem ko je zaživela skupna pridelava mleka in mlečnih izdelkov v Bohinju. 

Priročnik je mogoče bo na voljo v vseh informacijskih središčih Triglavskega narodnega parka, na upravi parka in občini Bohinj. Digitalna različica je dostopna na spletni strani Triglavskega narodnega parka v zavihku publikacije ali na povezavi tukaj V pripravi pa je tudi krajša zgibanka.