Rudarstvo in železarstvo

Poleg pašništva sta bili rudarstvo in železarstvo dve najpomembnejši gospodarski dejavnosti za preživetje prebivalcev pod gorami

Zaradi bogatih nahajališč zelo kakovostne železove rude so Julijske Alpe skoraj 3000 let strateško izjemno pomembno območje. Železarstvo je dokumentirano že v železni dobi (800 let pr. n. št.) in doseže vrh v rimski dobi ter srednjem veku. Največje in najbolj znano železnodobno in antično železarsko središče je bil Bohinj, manj raziskan pa je železarski pomen Bleda. Oskrbovalno zaledje z železovo rudo za Bohinj in Bled je bilo območje srednjih in visokih planin: celotna Pokljuka, Gorjuše, Vogel, vse Studorske planine, Velo polje, za Bled pa planine Klek, Lipanca, Zgornja Krma in planota Mežakla. Sledovi antičnega in srednjeveškega rudarjenja v visokogorju so vidni še danes: nekatere planine imajo površje prekopano z značilnimi plitvimi rudnimi jamami, visoko nad gozdno mejo pa so še ohranjeni ostanki tlakovanih kamnitih poti, po katerih so tovorili nakopano rudo do talilnih peči v dolini.

Na srednjeveško rudarstvo in železarstvo v Trenti in nad njo spominjajo globoki rudarski rovi, izkopani v strminah gora Srednjica, Mojstrovka in Prisank.