Planinsko pašništvo

Za današnje kmete planinska paša ni več nuja, saj se kmetijske površine zaraščajo celo v dolini; je pa priložnost, da se s skupnim delom povečajo izkoristki kmetovanja.

Kakovostni mlečni izdelki, ki jih izdelajo in pravilno tržijo na planini, so za obiskovalce več kot samo hrana, za kmeta pa preprosto možnost dobrega zaslužka.
Planinsko pašništvo je zaznamovalo pet tisoč let človekove navzočnosti in preživetja v Alpah. Od francoskih Alp na zahodu do slovenskih na vzhodu se je na podlagi tisočletnih izkušenj in vedno boljšega poznavanja narave oblikovala gospodarska dejavnost, ki je lahko preživela le zaradi posebnega odnosa do narave. Naravne vire in dobrine uporabljati, in ne izrabiti, izkoriščati, a ne izkoristiti, jemati in sočasno ohranjati ter varovati, to so bila in so še temeljna spoznanja planinskega gospodarstva.
Link na lokalno tipične izdelke

V porečju Zgornje Soče – na območju Trente in Soče trenutno ne deluje nobena planina več, deluje pa Mangartska planina v dolini Loške Koritnice. Na Kobariškem in Tolminskem delujejo mnoge planine na območju Krna (Zaprikraj, Kuhinja in druge planine na Krnski plošči, Planina Sleme, Planina Petrovč in Planina Razor ter nekatere druge). Med bohinjskimi planinami delujejo Planina Krstenica, Velo Polje, Konjščica in nekatere manjše, na Pokljuki Javornik in Klek. Med Zgornjesavskimi planinami so Vrtaška planina, Zasipska Planina in Planina v Klinu.

TNP podpira planinsko pašništvo z:

• Izvajanjem večletnega programa ohranjanje tradicionalnih načinov kmetovanja (sofinanciranje urejanja tehnoloških prostorov, oskrbe s sončno energijo, dostopnih poti idr.)
• Izvajanjem mednarodnih projektov na temo planinskega pašništva.
• Svetovanje agrarnim in pašnim skupnostim.