Vasi in zaselke so nanizani med 250 metri nadmorske višine (najniže ležeče domačije Zadlaz-Čadrga) in vse do 1000 metrov (Koprivnik v Bohinju) oziroma celo 1350 metrov nad morjem (najviše ležeči objekti Goreljka).
Meja TNP je zaobjela 2352 prebivalcev v 25 naseljih. Dve izmed njih, Ukanc in Bavšica, sta na osrednjem območju parka, preostalih 23 na robnem.
V dolini reke Radovne sta Zgornja Radovna in Radovna. Sredi gozdov Mežakle je zrasla razložena vasica Perniki. Na južnem pobočju kraške planote je gručasta vas Spodnje Laze in nekaj više so ob planoto prislonjene še Zgornje Laze. Spodnje Gorje in Krnica le deloma segajo v TNP. Skupinica naselij sloni na južnem pobočju kraške planote Pokljuke (Podjelje, Koprivnik v Bohinju in Gorjuše). Nekoliko više leži še Goreljek. V Zgornji Bohinjski dolini sta v TNP vasi Stara Fužina in Studor v Bohinju. Ribčev Laz je nanizan ob jugovzhodnem bregu Bohinjskega jezera v Spodnji Bohinjski dolini. Pod prelazom Predel leži vasica Strmec na Predelu. Niže ob reki Koritnici sestavljata Spodnji in Gorenji Log z več zaselki naselje Log pod Mangartom. Trentarji žive v številnih zaselkih in na samotnih kmetijah s središčem Na Logu. Zaselki, samotne kmetije in počitniške hiše vasi Soča segajo še v dolino Vrsnik.
V vzporedni ledeniški dolini ob potoku Lepenjici je razloženo naselje Lepena. Ob južni meji TNP stojijo na ostankih teras na bregovih Zadlaščice naselja Zadlaz-Čadrg in Zadlaz-Žabče. Na skoraj 1000 m nadmorske višine so še Tolminske Ravne. Nad sotesko Tolminke pa na ostankih teras najdemo Čadrg.
Osrednje dejavnosti tukajšnjega prebivalstva so kmetijstvo, turizem, lesnopredelovalna industrija, v omejenem obsegu tudi železarstvo in druge dejavnosti.
15. Državno tekmovanje v striženju ovc Zveza društev rejcev drobnice Slovenije in revija Drobnica v sodelovanju s KGZS – KGZ Nova Gorica, Triglavskim narodnim parkom, Društvom rejcev drobnice Bovške in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije prirejata 15.… več
Sredin večer - poučne razstave: KNAFELČEVA MARKACIJA V okviru lanske 150-letnice rojstva Alojza Knafelca (1859-1937) in 90-letnice prvega tečaja za markaciste za markiranje z enotno (Knafelčevo) markacijo
Strokovno predavanje Toneta Tomšeta: MARKACIJSKA DEJAVNOST IN… več