Pogosta vprašanja

Kako načrtovati varen obisk gora?
V katerih publikacijah lahko izvem več o Triglavskem narodnem parku in o obisku?
Kje v parku lahko prenočim?

Kako načrtovati varen obisk gora?
Obiskovalcev gora je iz leta v leto več, sezona se je raztegnila na vse leto.
Naslednji napotki so namenjeni obiskovalcem, ki Julijskih Alp ne poznajo dovolj dobro, ki so manj izkušeni ali sploh neizkušeni.
Triglavski narodni park pokriva skoraj celotno območje Julijskih Alp znotraj slovenskih meja. To je visokogorski svet, v katerem vladajo drugačne ali zelo drugačne razmere kot v dolini oz. nižini. Zanje je potrebna pripravljenost, predvsem pa znanje, ki ga ni mogoče pridobiti čez noč.
Te gore so polne življenja, ki je prilagojeno njihovim razmeram. Ker je tako življenje največkrat na meji preživetja, mora biti vsak obiskovalec obziren in čim manj moteč.

Pomembni naravovarstveni napotki

Želimo vam lepih in zanimivih doživetij, srečno in varno hojo ter bogastvo spominov.

Izbira ture glede na letni čas:
Poletje – dolgi, topli ali celo vroči dnevi s hitrimi vremenskimi spremembami. Nenadne hladne fronte prinašajo nevihte (veter, dež, strela, izrazit padec temperature zraka). V visokogorju še ležijo snežišča, ki jih je treba znati obvladovati, nevarnost padajočega kamenja je velika zaradi številnih obiskovalcev, vetra, živali …

Jesen – krajši, hladnejši dnevi z manjšo nevarnostjo neviht. Možne so ohladitve, zaradi katerih v hipu nastanejo zimske razmere. V senčnih legah so tla mokra. Tudi najboljša obutev drsi.

Zima – zelo kratki dnevi. Noč prinaša leden mraz. Snežna odeja pomeni nevarnost snežnih plazov, zdrsov, sneženje in megla zmanjšujeta vidljivost ter povzročata težave z orientacijo.

Pomlad – gore so še na debelo pokrite s snegom, katerega lastnosti se od jutra do večera močno spreminjajo; od zmrznjenega, trdega snega (zdrsi) do težkega in mokrega (plazovi). Kljub včasih čisto poletnim dnevnim temperaturam so možne tudi povsem zimske razmere s sneženjem in z meglo.

Vsa ta vremenska pestrost pomeni, da je v Julijskih Alpah (TNP) izjemno lepo, pa tudi nevarno. Vsaka tura je doživetje, vendar se je na to doživetje treba znati pripraviti.

Načrtovanje ture:

• načrte je treba uskladiti s psihofizično pripravljenostjo, zdravstvenim stanjem, izkušenostjo, poznavanjem terena, razpoložljivo opremo, napovedanim vremenom (za začetek izbira lažjih tur)
• vremenska napoved za gornike je dostopna na internetu, radiu, TV
• kadar okolja nameravane ture ne poznate, so nujni napotki strokovnjaka ali najem vodnika
• pred odhodom je treba pustiti obvestilo, kam ste namenjeni , kdaj se predvidoma vrnete, kdo vse gre na turo ali pohod.

Oprema:

• dobra obutev (visoki čevlji z ostrim gumijastim profilom)
• topla oblačila (jopica, volnena kapa, rokavice, rezervno perilo)
• zaščita proti vetru in padavinam (vetrovka, vetrne hlače, vreča bivak, zaščitna folija)
• zaščita proti soncu (zaščitna očala, lahko pokrivalo)
• prva pomoč (povoji, gaza, obliži)
• oprema za orientacijo, ki jo je treba znati uporabljati (zemljevid, višinomer, kompas)
• primerna hrana in dovolj pijače
• za zimske razmere pa še: cepin, dereze, plazovna žolna, snežna lopata, plazovna sonda
• za lažjo in varnejšo hojo so priporočljive (sestavljive) palice ali cepin vedno, kadar pričakujemo sneg in led v gorah.

Na začetek

V katerih publikacijah lahko izvem več o TNP in o obisku?
Vodniki TNP:

• Triglavski narodni park (založil TNP 1985, več avtorjev, SI, AN, NE) Kratek pregled vsebine: opis in zgodovina TNP, geologija, podnebje, rastlinstvo, živalstvo, naravne znamenitosti, kulturna dediščina, kulturni in zgodovinski spomeniki, gorništvo, nekaj opisov poti (pošel, ni več v prodaji)
• Triglavski narodni park (založila Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana 2001, avtorja Tea Lukan Klavžer in Martin Šolar). Kratek pregled vsebine: Nastanek in razvoj TNP, geologija, vode, podnebje, rastlinstvo, živalstvo, naselja, planine, naravne vrednote, kulturni spomeniki, turizem in rekreacija, alpinizem, turno smučanje, jamarstvo, kolesarjenje, jadralno padalstvo, opisi poti (v prodaji)

Vodniška literatura o (Vzhodnih) Julijskih Alpah (TNP):

• Temeljna edicija na tem področju je vodnik Tineta Miheliča Julijske Alpe, ki je leta 2003 doživel sedmo izdajo pri Planinski založbi PZS. Opisuje planinske poti in brezpotja Julijcev z navedbo planinskih postojank. Prav tako so zanimivi vodniki Severni pristopi (Julijske Alpe na področju Zgornjesavske Doline) in Bohinjske gore istega avtorja, Sto slovenskih vrhov Stanka Klinarja, Z otroki v gore Urše in Andreja Stritarja idr.

Na začetek

Kje v parku lahko prenočim?
Na območju narodnega parka je mogoče prenočiti v kočah TNP in informacijskem središču Dom Trenta Koče TNP, planinskih postojankah in bivakih PZS. V parku je mogoče prenočiti tudi v kampih, pri zasebnih ponudnikih sob in apartmajev ter v nekaj hotelih in gostiščih s prenočišči.

Na začetek