Triglavski narodni park (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
» Stopnja nevarnosti snežnih plazov
Vabljeni na odprtje fotografske razstave Zemlji na kožo napisano, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agronomskim oddelkom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in na predavanje strokovnega sodelavca TNP dr. Tomaža Kralja v Info središču TNP Triglavska roža na Bledu v sredo, 29. februarja 2012, ob 19. uri.
O Razstavi:
Razstavo Zemlji na kožo napisano so ob podpori številnih somišljenikov organizirali Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Mestna občina Ljubljana (MOL) in je bila prvič postavljena v parku Tivoli v Ljubljani, na Jakopičevem sprehajališču, spomladi 2011. Celotna razstava obsega 120 fotografij, na Bled smo jih lahko prenesli 26.
Razstava je bila organizirana v podporo ohranjanja kmetijskih zemljišč in je primer interdisciplinarnosti, kjer sta se povezali znanost/stroka in umetnost.
Zemlja je v ideji razstave mišljena kot tla, rodovitna prst, zgornji sloj zemljišča, ki nastaja tisočletja in tisočletja dolgo. Iz geološke podlage se počasi tvori rodovitna plast tal na zemljišču, ki ljudem služi ne le za pridelavo hrane, ki je sicer ena od osnovnih in najpomembnejših človeških materialnih dobrin, temveč tudi za pokrivanje različnih nematerialnih dobrin, kot so vzdrževanje biodiverzitete, ekosistemske storitve v povezavi z zadrževanjem in čiščenjem vode, uživanje v kulturni krajini… Oblike, površine in obrobe, ki jih najdemo v krajini, so del prapisave v naravi, ob kateri je človek razvil sposobnosti branja in pisanja - lastnosti, ki ga razlikujeta od drugih živih bitij. In tudi zaradi te povezave je nuja ohranjati kulturno krajino in kmetijska zemljišča znotraj nje.
Če se vprašamo: »Kdo in zakaj potrebuje/mo kmetijska zemljišča?«, je odgovor, da jih kot posamezniki in kot družba v njihovi večnamenskosti potrebujemo vsi. Podatek, da imamo v Sloveniji na voljo le še 866 m2 obdelovalnih zemljišč na prebivalca in da se glede tega uvrščamo na predzadnje mesto v Evropi, je zaskrbljujoč in kliče po skrbnem načrtovanju prostora v Sloveniji v prihodnje. Predlog zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je nastal ob zglednem sodelovanju kmetijske in načrtovalske stroke in je v procesu sprejemanja, daje pravni okvir za to (njegovim kritikom predlagam ponovno, ali pa morda prvo skrbno branje), vendar pa mora zavest o pomenu tal, kmetijskih zemljišč in kulturne krajine za vse nas, postati tudi ideja širše družbe.
»Ideja razstave se je porodila, ker smo ugotavljali, da na strokovnih in znanstvenih srečanjih o problematiki kmetijskih zemljišč in izjemno hitrem zmanjševanju njihovega obsega v Sloveniji, večinoma prepričani prepričujemo prepričane in da naše razprave pogosto ne zapustijo znanstveno strokovnih krogov. V morebitnem umetniškem, tedaj še nedefiniranem, dogodku smo videli možnost, da čim večji krog ljudi nagovorimo z idejo o čim bolj skrbnem ravnanju s kmetijskimi zemljišči.
Naključje, da ima avtor Marko Modic eno od serij slik naslovljeno Teksture in strukture, je dalo ideji nov zagon. Tekstura in struktura sta namreč tisti lastnosti, ki tla najbolj zaznamujeta in po njih se tla medsebojno močno razlikujejo.« je zapisala prof. dr. Marina Pintar , avtorica ideje razstave ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s področjem urejanja kmetijskih zemljišče na Biotehniški fakulteti (BF).
Fotografije in fotomontaže, ki so jedro razstave, imajo dodan spremni tekst v slovenščini in angleščini, ki literarno dopolnjuje vsebinsko močne podobe. Fotografije so pripravljene tako, da se gledalec v prvem hipu sprašuje, kaj je na sliki in mora s poznavanjem kmetijskih pridelkov, tal, tekstur živil, podob krajin in dogodkov na kmetiji doumeti pravo vsebino. Fotomontaže povezujejo živalska bitja, rastline in človeško telo s krajinskimi teksturami (tla, trava).
Avtor fotografij razstave je priznani slovenski fotograf gospod Marko Modic.
Pisec spremnega besedila gospod Iztok Osojnik.
O predavanju:
Dopolnitev razstave bo tudi predavanje o tleh z naslovom: Tla – skriti del narave. Predavatelj, sodelavec TNP, pedolog dr. Tomaž Kralj , bo predstavil pomen tal v prostoru, njihov razvoj in osnovne značilnosti. Kot nakazuje naslov predavanja so tla očem pogosto skrita, zato se njihove prisotnosti niti ne zavedamo. Poleg vode in zraka predstavljajo osnovno komponento prostora. Ni naključje, da se je poselitev ter s tem različna raba prostora razvila na območjih, kjer so poleg ugodnega reliefa in podnebnih razmer prisotna tudi dovolj »dobra« tla. Že bežen pogled z vrhov v dolino pokaže na skrbno ravnanje naših prednikov s tlemi oz. prostorom. Tako kot vse na zemlji imajo tudi tla svoj začetek in svoj razvoj. Tla nosijo neprecenljiv zapis naravnih danosti ter človekove dejavnosti, le opazovati moramo znati. Za naš nadaljnji obstoj je varovanje in obvarovanje najboljših tal verjetno eden od ključnih izzivov.
| Maj 2012 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| N | P | T | S | Č | P | S |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | ||
| 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 |
| 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 |
| 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 |
| 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | ||