Brihta raziskuje: AQUALUTRA - Vidra, kraljica voda - razstava (v sodelovanju z LUTRA )

Ob Svetovnem dnevu voda

20.03.2010 11:00

Info središče Triglavska roža na Bledu, Ljubljanska cesta 27

Marčevska Brihta na Triglavski tržnici pred Info središčem Triglavska roža na Bledu ob 11. uri bo v znamenju simpatične vodne živalce vidre: skupaj z Marjano Hönigsfeld Adamič bomo odprli in si ogledali razstavo o vidri in izvedeli veliko zanimivega o njenem načinu življenja in o pomenu čistih voda za vse vodne prebivalce.

Razstavo o vidri z naslovom AQUALUTRA so sodelavci Inštituta LUTRA prvič pripravili na gradu Grad na Goričkem v okviru projekta LIFE NATURA (AQUALUTRA) in odprli kot spremljajoč dogodek Evropske konference o vidri septembra 2008.

Prvotno je razstava obsegala devet razstavnih panojev z različnimi vsebinami o vidri (Vidra - kraljica voda, Izboljšujemo vidrin življenjski prostor, Osebna izkaznica vidre, Pestrost vidrinega življenjskega okolja, Vidrin jedilnik, Vidrino sorodstvo, Vidra na cesti, O projektu LIFE AQUALUTRA - ohranjanje vidre na Goričkem, Zakaj in kako se vidre slikajo), v letu 2009, ko so raziskovali Ljubljansko barje, pa so razstavo dopolnili z dvema novima naslovoma (Vidra na pragu prestolnice, Koga smo presenetili ob vodi?), posebej primernima za okolje Ljubljanskega barja. Panoje dopolnjujejo eksponati prepariranih živali - vidre in drugih predstavnikov družine kun (razstavljene dermoplastike živali so bile žrtve prometa), v mavec odlite sledi živali, past za ribe/vidre in strojene kože vider (iz Bosne).

Razstavo spremlja tudi zloženka, ki posebej opozarja na vrste obvodnih sesalcev, s katerimi vidro pri nas najpogosteje zamenjujemo. Izvemo tudi, kako vidro odkrijemo v naravi. Posebej zanimivo je, da prihaja prav »na prag« prestolnice in celo čez, jo obide po Gruberjevem prekopu in nadaljuje pot proti Savi.

Z Gorenjske ni veliko znanega o vidri - vsaj ne v današnjem času. Poznamo pa številna sporočila iz preteklosti, ki pričajo, da je vidra še nedavno naseljevala okolico Bohinjskega jezera pa tudi Blejski kot. Takole piše »O vidrah v Blejskem kotu« pisatelj in lovec Tone Svetina leta 1956 v Lovcu:

»Pred leti je hodila neka vidra vso jesen lovit po Jezernici k mostu. Kmalu ko se je zmračilo, so jo ugledali. Prekopicevala se je, lovila ribe, nato pa izginila. Šele ko se je prek jezera strnila debela ledena skorja, je pričela stalno prihajati, vsak sedmi dan. Ko si je ribo ujela, je prišla na led in jo pojedla. Ljudi se ni bala. Marsikdo jo je lahko videl, kako plava in lovi. Zvijala se je, se potopila - dolgo časa je ni bilo ven, potem pa je pomolila iz vode glavo z ribo v gobcu.«

Vredno bi bilo raziskati, kako je z vidrami v Blejskem kotu in v širši okolici danes. Vidra je namreč ogrožena in zato povsod zavarovana živalska vrsta, k njeni ogroženosti pa neposredno ali posredno največ prispeva človek.

Razstava je pripravljena v slovenskem in angleškem jeziku. Spremljali jo bodo učni listi, pobarvanke za najmlajše in pleten »vidrin« kovček, poln presenečenj iz narave. Raziskali ga bomo na delavnici ob odprtju razstave.

Marjana Hönigsfeld Adamič