Sredin večer - fotografska umetnost: Odprtje razstave prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov TNP

Ob Svetovnem dnevu Zemlje

14.04.2010 19:00

Info središče Triglavska roža na Bledu, Ljubljanska cesta 27

Vabljeni na odprtje skupinske fotografske razstave prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka, ki bo v Info središču Triglavska roža na Bledu v sredo, 14. aprila 2010, ob 19. uri.

»Ali imate pri vas v parku prostovoljce?« To je pogosto vprašanje, pri katerem pa ne vemo, kaj natanko pomeni, še večja pa je zadrega, kako odgovoriti. »Imamo, v Triglavskem narodnem parku imamo prostovoljne nadzornike«, je pogost odgovor. »Kaj pa je to in kdo so prostovoljni nadzorniki?« Tokratna fotografska razstava je priložnost, da izveste nekaj o njih in njihovem delu!


Zakon o Triglavskem narodnem parku daje pravno podlago za ustanovitev prostovoljne naravovarstvene nadzorne službe. Prostovoljni nadzorniki so skupina, ki so s svojim poklicnim delom ali ljubiteljsko povezani s prostorom narodnega parka in imajo posluh ter razumevanje za varstvo narave. Podpirajo naravovarstvene ideje in so v pomoč upravi ter poklicnim nadzornikom parka. Udeležujejo se različnih dejavnosti – predavanj, seminarjev, ekskurzij, delovnih akcij ter sodelujejo pri varstvu in nadzoru v parku. Njihova največja vloga je izobraževanje in ozaveščanje. Če prenašajo znanje, spoznanja in energijo za varovanje narave naprej v svoj krog znancev, sodelavcev ali prijateljev, je osrednji cilj prostovoljnih nadzornikov že dosežen.

Več o prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikih TNP:

Letos teče že 27. leto od začetka prostovoljnega nadzorništva v Triglavskem narodnem parku. Zgodba prostovoljnih nadzornikov ima nekatere zgodovinske razloge. Na približno dveh tretjinah površine današnjega TNP je pred ustanovitvijo parka delovalo Gojitveno lovišče Triglav. Hkrati z ustanovitvijo TNP leta 1981 je bilo dogovorjeno, da upravljanje novonastalega parka prevzame nekdanje Gojitveno lovišče Triglav, ki je postalo delovna organizacija Triglavski narodni park. Nekdanji lovski čuvaji lovišča pa so tako rekoč čez noč postali naravovarstveni nadzorniki. Kot rečeno, pa se geografsko ozemlje Gojitvenega lovišča Triglav ni v celoti ujemalo z novim TNP. Lovski revirji, kjer so delovali prvi poklicni nadzorniki, niso pokrivali celotnega parka. Vodstvo novega parka se je takoj zavedelo, da je naravovarstveni nadzor zunaj lovišča Triglav pomanjkljiv. Zato tudi zamisel o prostovoljnih nadzornikih, ki naj bi na začetku predvsem pomagali poklicnim nadzornikom in pokrivali tiste dele parka, kjer nadzora pravzaprav ni bilo.

Leta 1983 so pripravili prvi tečaj za prostovoljne nadzornike, h kateremu so povabili predvsem lovce in gozdarje z območij zunaj lovišča Triglav ter nekatere alpiniste in gorske reševalce – vse kot dobre poznavalce parka, predvsem pa kot zavzete privržence varstva narave. Junija istega leta je 22 kandidatov opravilo izpite, februarja 1984 pa so s podpisom slovesne izjave in podelitvijo službenih izkaznic in značk tudi formalno postali prostovoljni naravovarstveni nadzorniki. Vsem gre zahvala za njihov prispevek k ohranjanju Triglavskega narodnega parka. Nekateri med njimi so žal že pokojni, drugi zaradi starosti ali drugih razlogov niso več aktivni. Posebej pa moramo omeniti četverico prostovoljnih nadzornikov prve generacije, ki so aktivni še danes. To so Jože Kutin iz Drežnice, Miran Klaves iz Bovca, Egon Kozina z Ukanca in Lojze Budkovič iz Bohinjske Bistrice.

Na začetku so prostovoljni nadzorniki res dobesedno pomagali izvajati nadzor v parku, udeleževali pa so se tudi različnih ekskurzij in seminarjev. V svojih poročilih so poudarjali predvsem problem črnih gradenj, odpadkov in trganja rož. Leta 1988 so bili organizirani obnavljalni izpiti in prostovoljnim nadzornikom se je pridružilo še nekaj novih članov. Za delo prostovoljne naravovarstvene službe je bil vse od začetka pa do leta 1992 odgovoren prvi vodja naravovarstvene nadzorne službe TNP Jule Črv.

Skrb za prostovoljno naravovarstveno nadzorno službo in delo s prostovoljci je leta 1992 prevzel Martin Šolar in to v praksi izvajal vse do leta 2003, ko ga je zamenjala Marjeta Albinini. Vzpostavljen je bil sistem stalnega cikličnega izobraževanja novih prostovoljnih nadzornikov, osnovni tečaji z izpiti za nove prostovoljce so bili organizirani leta 1992, 1995, 1998 in 2002. Tečaje in izpite je opravilo 107 udeležencev in med njimi je kar nekaj takšnih, ki so po nekaj letih prostovoljnega nadzorništva dobili možnost zaposlitve kot poklicni nadzorniki. Vseh prostovoljnih nadzornikov je ta čas 66, saj članstvo zaradi neaktivnosti ali drugih razlogov lahko preneha. V zadnjih petnajstih letih so nekateri prostovoljci dobili priložnost za honorarno delo v TNP, prostovoljne nadzornike smo postopoma opremili z nekaj artikli prepoznavne skupne opreme, leta 1999 je bil ustanovljen tako imenovani iniciativni odbor, ki pomaga oblikovati program dela prostovoljcev. Vsako leto opravimo več različnih akcij, poudariti moramo pomoč pri zbiranju različnih podatkov, izvajanje naravovarstvenega nadzora na širšem območju Velega polja, delovne akcije v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, kot zelo uspešne pa so se pokazale tudi tako imenovane popularizacijske akcije.

Na koncu omenimo še dva pomembna mejnika za delovanje prostovoljne naravovarstvene nadzorne službe TNP. Od leta 2003 sta usposabljanje in evidenca prostovoljcev prešla na Ministrstvo za okolje, ki je pristojno za ohranjanje narave, ureja pa ju Uredba o določitvi programa usposabljanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi. Nekatere spremembe v smislu poenotenja na ravni Republike so nastale tudi v zvezi z urejanjem službenega znaka in izkaznice. Slednje predpisuje Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih nadzornikov. Na podlagi teh dveh predpisov so leta 2006 tudi prostovoljni nadzorniki TNP pridobili posebno pooblastilo ministra za izvajanje naravovarstvenega nadzora.

Prostovoljni nadzorniki so ljudje posebne vrste. Imajo radi naš park, ni jim težko žrtvovati svojega prostega čas za skupne cilje, za ohranitev TNP. Ni jim težko pobirati smeti, čistiti planino ali prepričevati posameznike o pravilih vedenja. Večina prostovoljcev so pravi ambasadorji parka. Za vse to smo jim dolžni zahvalo. Včasih pa je dovolj, če prisluhnemo tudi njihovi kritični misli. Ali si vzamemo čas in na naš park pogledamo skozi njihove oči – kot so ga ob različnih priložnostih uspeli ujeti v fotografski aparat. Vabljeni na njihovo fotografsko razstavo!


Povzeto po: Šolar M. 2008. Svet pod Triglavom 10.