Triglavski narodni park (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
» Stopnja nevarnosti snežnih plazov
V sredo, 10. marca 2010, ob 19. uri, vas vabimo na odprtje fotografske razstave Soline – med nebesi in zemljo. Razstava prinaša iz zraka posnete fotografije Sečoveljskih solin. Avtor Primož Hieng, urednik in fotograf, je opravil izredno delo, saj je v sodelovanju s Krajinskim parkom Sečoveljske soline pripravil ne le razstavo krajinskih aerofotografij, pač pa tudi dokumentarno razstavo, ki življenjski prostor različnih rastlin in živali ter eno izmed osrednjih znamenitosti slovenske Obale predstavlja na nov, človeškemu očesu neznan način.
Odprtje bo obogateno s strokovnim predavanjem o Sečoveljskih solinah, ki ga ob Svetovnem dnevu voda 2010 pripravljamo v sodelovanju s Krajinskim parkom Sečoveljske soline. Predavala bo Kristina Gorišek, naravovarstvena nadzornica v KPSS.
Razstava je bila izbrana med najboljše z Razpisa fotografske razstave v Info središču Triglavska roža na Bledu 2010.
Razstava bo na ogled do 11. aprila 2010.
SVETOVNI DAN VODA 2010 (22.3.)
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 v Riu de Janeiru razglasila 22. marec za svetovni dan voda. To je dan, ko se vsaj enkrat na leto spomnimo, da je voda nujen in omejen naravni vir s katerim moramo skrbno ravnati. Daje nam življenje, hkrati pa nam ga lahko kaj hitro tudi vzame. Kako odvisni smo od vode se zavemo šele, ko pipe v naših stanovanjih ostanejo suhe, ali ko moramo vodo prekuhavati in kupovati, ko se rastline na našem vrtu sušijo... Še redkeje pomislimo koliko živali in rastlin propade, če so vode onesnažene ali potoki posušeni. Nujna sta torej dva ključna ukrepa: varčevanje z vodo in preprečevanje onesnaževanja vode, tako na individualni ravni kot na ravni skupnosti. Mesec marec v Info središču Triglavska roža na Bledu torej posvečamo vodi. Udeležite se pestrih dogodkov, spoznajte organizme, ki živijo v ali ob vodi, občudujte različna vodne habitate in spoštujte vodo!
Več o razstavi:
Soline – med nebom in zemljo
Sečoveljske soline je mogoče uzreti z različnih, tako naravnih kot kulturnih zornih kotov – posnemajoč tako pogled živali kot pogled človeka. Tehnika nam omogoča, da jih vidimo z živalskimi očmi, s ptičjimi očmi iz zraka in z ribjimi iz vode: z daljnogledom z enega zletišča na drugega, s teleskopom v samo dušo galeba, z mikroskopom v celične sobane alg, s fotografijo v kozmično zgradbo kristala soli.
Soline v Sečovljah so edinstven spomenik na slovenskih tleh, kajti soline niso niti arhitektonski, niti naravni spomenik, temveč spomenik človeškega dela, ki je ostal v delu Sečovelj popolnoma neokrnjen od svojega nastanka do danes. Zagotovo so Sečoveljske soline na prvem mestu med t.i. slovenskimi čudesi, vsekakor pa bi jih lahko visoko uvrstili tudi na svetovni lestvici čudes.
Fotografska razstava Soline – med nebesi in zemljo je nastala po večletnih pripravah. Fotografije soline so bile posnete iz zraka. Ob ogledu fotografij se izkaže, da gre za izredno pomembno opravljeno delo, saj je bilo prvič doslej opravljeno temeljito fotografiranje solin iz zraka, tudi v skladu z navodili in uradnim dovoljenjem Krajinskega parka Sečoveljske soline. S tem imajo fotografije dodatno vrednost, saj je mogoče s pomočjo teh fotografij ugotoviti današnje dejansko stanje ostankov izrazite kulturne in človeške dediščine.
Soline v Sečovljah še danes predstavljajo enkratno, likovno enostavno, a bogato krajinsko podobo. Fotografska razstava Soline – med nebesi in zemljo predstavlja presunljivo in slikovno zgodbo o Sečoveljskih solinah, zgodbo o časih, ko so stare soline še živele, ko so solinarji obdelovali solna polja in je soline preveval občutek skladnosti in popolnosti.
Fotografije so bile posnete po klasičnem, to je analognem postopku na dia film, posnetki pa so bili naknadno skenirani in obdelani v skladu z dovoljenimi odstopanji. Med razstavljenimi fotografijami je tudi nekaj digitalnih posnetkov, posnetih s kompaktnim fotografskim aparatom.
Povzetek predavanja:
Krajinski park Sečoveljske soline v primežu sodobnosti (Katarina Gorišek):
Sečoveljske soline so res delo človeških rok, toda v prostoru, ki ga je predhodno, temu primerno, pripravila narava. Matična podlaga, reka, morje ter njun stik, lega in podnebje, živalstvo in rastlinstvo; le-ti naravni dejavniki so človeku omogočili, ne le pridobivanje slanega minerala za svoje vsakodnevne potrebe, marveč mogočno srednjeveško gospodarsko panogo solinarstvo, ki je v istem obdobju sol preimenovala v belo zlato. Ljudje so se tega dobro zavedali
Solinarstvo že dolgo ni več mogočna gospodarska panoga. Že davno sol ni več belo zlato. Solinarstvo je postala tradicija, solinarske hiške, solna polja ter orodja kulturna dediščina, in način življenja pa spomin. Ostal pa je prostor: matična podlaga, reka, morje ter njun stik, lega in podnebje (ne glede na to, da se spreminja) ter živalstvo in rastlinstvo. Danes je slednje neprecenljivo, vendar pa se tega ljudje žal premalo zavedamo.
RAZPIS FOTOGRAFSKE RAZSTAVE V INFO SREDIŠČU TRIGLAVSKA ROŽA NA BLEDU 2010
Info središče Triglavska roža na Bledu, ki deluje pod okriljem Triglavskega narodnega parka, sta v prvi polovici leta 2009 drugič pripravila Poziv k sodelovanju na fotografskih razstavah v Info središču Triglavska roža na Bledu.
Namen vseslovenskega razpisa je bil povabiti k sodelovanju v Javnem zavodu Triglavski narodni park najširšo slovensko fotografsko javnost. Razpisana tehnika/tema je bila razstava fotografij posnetih v makro tehniki (prosta tema) ali razstava fotografij s poljubno temo v poljubni tehniki.
Odzvalo se je šestnajst fotografov oz. fotografskih skupin.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali:
• ga. Melita Vovk, akademska slikarka,
• g. Jože A. Mihelič, vodja Službe za vzgojo in izobraževanje v Triglavskem narodnem parku,
• g. Janez Kramar, MF FZS, član FK TNP in
• g. Luka Markež, dipl.um.zg.
je izbrala pet kandidatov, ki so/se/bodo v okviru Sredinih fotografskih večerov predstavili širši javnosti.
To so:
• Mateja Komac, Ljubljana (v januarju 2010)
• Primož Hieng, Ljubljana (v marcu 2010)
• Jošt Stergaršek, Ljubljana in Aleš Komovec, Kranj (v maju)
• Ivo Borko, Gornja Radgona (2011)
Razstava Soline – med nebom in zemljo - kritika umetnostnega zgodovinarja dr. Damirja Globočnika:
Krajinski park Sečoveljske soline z obsežnimi solinami ob ustju reke Dragonje in manjšimi solinami v Strunjanu je ostanek nekdanjih Piranskih solin. V 13. stoletju prvič omenjene soline so najbrž že od 11. stoletja dalje nudile istrskemu prebivalstvu eno od osrednjih možnosti preživetja. Med pridobivanjem soli so ljudje korenito preoblikovali naravno okolje. Močvirja in rečne nanose so spremenili v značilno obmorsko kulturno krajino, prekrito in prepredeno s solnimi bazeni, kanali, nasipi … Konec šestdesetih let preteklega stoletja so tradicionalno pridobivanje soli opustili. Ostale so soline kot priče nekdanje cvetoče gospodarske dejavnosti in večstoletnega truda romanskega in slovenskega prebivalstva Istre. V opuščenih solinah so se v novo, biološko pestro sožitje postopoma povezali morski, sladkovodni in kopenski ekosistemi.
Posebno okolje na morskem bregu, na meji med morjem in kopnim, je pogosto pritegnilo pozornost likovnih ustvarjalcev, slikarjev in fotografov. Slikarji so se posvetili upodabljanju kultivirane krajine v različnih atmosferskih razmerah. Podobno kot fotografi so predstavljali z geometrijsko natančnostjo začrtane vodne bazene pravokotnih oblik, v katerih se je kristalizirala sol, kanale in bivališča solinarjev. Fotografi so zabeležili tudi posamezne faze pridobivanja soli, ujeli so solinarje pri delu in med počitkom (npr. Marjan Pfeifer, Lojze Spacal). Pritegnila jih je razbrazdana in razpokana, z morsko soljo napojena blatna zemlja. Propadajoče solinarske hiše iz belega istrskega kamna ob vodnih kanalih in nasipih so bile priložnost za poetičen, razpoloženjsko ubran razmislek o minljivosti človekovih snovanj. Nekdanji vsakodnevni delovni utrip v solinah, kompozicijsko mrežo plitvih bazenov, nasipov in fasad solinarske arhitekture, izrisanih pred neskončnim obzorjem, nam je v prevladujoči meri ohranila črno-bela fotografija.
Ciklus barvnih fotografij Primoža Hienga Soline – med nebesi in zemljo nam želi približati nekoliko drugačen pogled na Sečoveljske soline. Avtor se je namreč odločil prikazati soline iz ptičje perspektive. Barvne diapozitive, ki jih je posnel med letalskim preletom nad solinami, je podvrgel naknadni obdelavi z računalnikom: po zaslugi potemnitve in poudarjanja kontrastov je oblikoval novo barvno-kompozicijsko ravnovesje, ki lahko pridobi celo abstrakten značaj.
Primož Hieng je seveda dokumentarno zabeležil današnji videz solin, v katere se je zopet vrnila močvirna narava. Vendar ujeti trenutek podobe pokrajine zaživi na meji med resničnim in umišljenim. Ilovica in prst, pomešana s slano vodo, alge, trave, nekdanja solinarska bivališča z odkritimi strehami, ptice, ki se spreletavajo nad vodno gladino, odsevanje neba v sončnem vremenu, sence, ki jih puščajo oblaki, modri trakovi vijugastih vodnih kanalov, intenzivne barvne kombinacije in svetloba tvorijo slikovito celoto. Zlasti nenavadne barve so tisti podobotvorni dejavnik slikovito strukturiranih kompozicij, ki včasih lahko pridobi docela avtonomen značaj. Kot da bi bil na delu slikar, ki je na moker akvarelni papir pravkar nanesel sveže barve, te pa so se raztopile, razlile in premešale! Ali kot da je voda izparela s površine nekdanjih vodnih njiv, na kateri so ostala samo nenavadna sosledja barvne substance … V resnici se srečujemo z občutljivim fotografskim pogledom, ki je v možnosti računalniškega preoblikovanja posnetkov odkril enega izmed načinov opozarjanja na privlačnosti svojevrstnega krajinskega in kulturnega ambienta.
dr. Damir Globočnik
Več o avtorju:
Avtor fotografij Primož Hieng, rojen 1. septembra 1955 v Ljubljani, se je s fotografijo začel ukvarjati že v osnovni šoli. Po študiju novinarstva se je zaposlil na Radiu Glas Ljubljane, kjer je delal skoraj 16 let, žal pa je njegov fotografski aparat v tem času bolj ali manj počival. Leta 1994 se je odločil za samostojno novinarsko pot.
Že trinajsto leto je glavni in odgovorni urednik Kamniških novic, najbolj brane informativne revije, ki izhaja v ljubljanski regiji. Svoje etnološko in zgodovinsko obarvane reportaže redno objavlja v prilogi TT Slovenskih novic, kjer sodeluje osmo leto; napisal in s fotografijami je opremil skoraj 500 reportaž. V založbi Harlekin No. 1 ureja knjige, kjer se še posebej navdušuje nad zbiranjem voščil, nasploh pa ga zanima vse, kar je povezano s slovensko in zamejsko kulturno dediščino.
V zadnjih letih se spet aktivno ukvarja s fotografijo, kjer je med drugim odkril lepoto upodabljanja mest in pokrajine iz zraka. Iz zraka je posnel že nekaj najbolj zanimivih področij, ki jih kot kamenčke sestavlja v mozaik na zemljevidu Slovenije. Imenitna je tudi serija njegovih fotografij pustnih mask, ki jih je v zadnjih osmih letih posnel v številnih pustnih središčih po vsej Sloveniji in v zamejstvu.
V zadnjih petih letih je v različnih galerijah v Sloveniji in v tujini uspešno predstavil podobe Sečoveljskih solin, ki jih je poleti 2005 posnel iz policijskega helikopterja. Pred dvema letoma je s temi posnetki opremil avtorsko monografijo Nad kavedini Sečoveljskih solin. Leta 2008 je na bregovih Ljubljanice prikazal, kakšna je Ljubljana iz ptičje perspektive, v letih 2007 do 2009 je predstavil portret Kamnika iz zraka ter z njim še podobe Velike planine in Kamniško-Savinjskih Alp. V rovih pod Kranjem so lansko jesen razstavili fotografije Kranja, kot ga je fotograf videl in posnel iz helikopterja.
Primož Hieng je do zdaj pripravil 36 samostojnih fotografskih razstav v Sloveniji in v zamejstvu ter sodeloval na več kot 160 skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Za svoja dela je prejel 28 priznanj in nagrad.
Avtor razstave je fotograf 1. razreda Fotografske zveze Slovenije in od leta 2006 član Fotokluba Ljubljana.
Naslov avtorja:
Primož Hieng
Pot terencev 14
1351 Brezovica pri Ljubljani
GSM 041/991-857
e-naslov: .(JavaScript must be enabled to view this email address)
Dosedanje avtorje razstave:
DOSEDANJE SAMOSTOJNE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE (36 RAZSTAV)
Kamnik – pogled iz zraka (1996) – Galerija Veronika, Kamnik
Kamnik – luči malega mesta (1997) – Kavarna Veronika, Kamnik
Gospod Kikiriki (1998) – Razstavišče Oranžerija, Mengeš
(Ne)pomembne drobnarije (1999) – Kavarna Veronika, Kamnik
Polje, kdo bo tebe ljubil – Poti in stranpoti (2001) – Kavarna Veronika, Kamnik
Očarljivost najlepšega ptiča (2003) – Kavarna Veronika, Kamnik
Soline – med nebom in zemljo (2005) – Paviljoni graščine Dol pri Ljubljani
Soline – med nebom in zemljo (2005) – OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika
Maske – Od Drežnice do Ptujskega polja (2006) – Budnarjeva hiša, Zg. Palovče
Soline – med nebom in zemljo (2006) – Center Ivana Hribarja, Trzin
Soline – med nebom in zemljo (2006) – Soline Lera, Seča pri Portorožu
Soline – med nebom in zemljo (2006) – Razstavišče Občine Kamnik, Kamnik
Soline – med nebom in zemljo (2006) – Galerija Urada RS za int. lastnino, Ljubljana
Zamrznjeni norčavi čas (2007) – Cerkljanski muzej, Cerkno
Zamrznjeni norčavi čas (2007) – Galerija Krpan, Cerknica
Kamnik – portret iz zraka (2007) – Razstavišče 1882 – Samčev predor, Kamnik
Soline – med nebesi in zemljo (2007) – Galerija Prešernove hiše Kranju
Soline – med nebesi in zemljo (2007) – Galerija KUD France Prešeren, Ljubljana
Soline – med nebesi in zemljo (2008) – Galerija Domžale, Domžale
Zamrznjeni norčavi čas (2008) – Galerija Milka Bambiča, Opčine pri Trstu
Zamrznjeni norčavi čas (2008) – Budnarjeva muzejska hiša, Zg. Palovče
Zamrznjeni norčavi čas (2008) – Salon umetnosti, Pokrajinski muzej Ptuj
Zamrznjeni norčavi čas (2008) – Galerija Kosove graščine, Jesenice
Ljubljana – portret iz zraka (2008) – Bregovi Ljubljanice, Ljubljana
Soline – med nebesi in zemljo (2008) – Galerija Lek, Ljubljana
Kamnik – portret iz zraka II. del, (2008) – Razstavišče 1882, Kamnik
Obrazi narodnih noš – (2008) – Budnarjeva muzejska hiša – Zg. Palovče
Soline med nebesi in zemljo (2009) – Budnarjeva muzejska hiša – Zg. Palovče
Zamrznjeni norčavi čas (2009) – Muzej Občine Šenčur, Šenčur
Pisanka je ljubezen goreča (2009) – Budnarjeva muzejska hiša – Zg. Palovče
Kamnik – portret iz zraka III. del, (2009) – Razstavišče 1882, Kamnik
Ona v noši (2009) – Budnarjeva muzejska hiša – Zg. Palovče
Soline med nebesi in zemljo (2009) – Galerija Kraške hiše – Repen (Italija)
Kranj – portret iz zraka (2009) – Kranjski rovi – Kranj
Zamrznjeni norčavi čas (2010) – Peterokotni stolp Ljubljanskega gradu – Ljubljana
Portreti iz zraka (2010) – Katoliški dom prosvete Sodalitas – Tinje – (Avstrija)