Triglavski narodni park (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
» Stopnja nevarnosti snežnih plazov
Trajnostni razvoj v alpskih regijah je bila osrednja tema konference z naslovom Življenje v Alpah – novi izzivi, na kateri je minuli teden na sedežu Triglavskega narodnega parka na Bledu sodelovalo preko 100 udeležencev iz različnih zavarovanih območij v Alpah in drugod. Konferenca je bila priložnost za okrepitev sodelovanja med zavarovanimi območji, izmenjavo izkušenj in znanj ter za oblikovanje skupnih projektov.
Zavarovana območja se v svojem lokalnem okolju srečujejo z izzivi, ki zadevajo celoten alpski prostor, kar jih nedvomno postavlja v vlogo nosilcev znanja in odličnosti na področju upravljanja okolja in alpskih virov. Na srečanju so bile predstavljene tematike, ki zadevajo ohranjanje alpske biotske raznovrstnosti, zmanjševanje učinkov podnebnih sprememb in konkretne pobude zavarovanih območij.
V okviru konference je generalna skupščina Alpske mreže potrdila akcijski program za obdobje 2009-2010 na področju tematskega sodelovanja – organizacije skupnih dogodkov, razvoja in uresničevanja projekta ekološke mreže, na področju komuniciranja in ozaveščanja javnosti ter sodelovanja Alp s Karpati.
Del programa konference na Bledu so pripravili otroci iz zavarovanih območij: iz Narodnega parka Berchtesgaden (D), Naravnega parka Julijsko predgorje (I), Narodnega parka Nockberge (A) in Triglavskega narodnega parka - osnovnošolci iz Bohinja. Predstavili so svojo vizijo življenja v Alpah in priporočila za prihodnost zavarovanih območij.
Mreža zavarovanih območij v Alpah, ki združuje zavarovana območja osmih držav alpskega loka, je bila ustanovljena leta 1995 z namenom uresničevanja 12. člena protokola Alpske konvencije – Varstvo narave in urejanje krajine. Triglavski narodni park v Mreži zavarovanih območij dejavno sodeluje od njene vzpostavitve.
Velik poudarek Alpska mreža namenja tudi kulturni oz. jezikovni komponenti, saj komunikacija Mreže in skupni projekti ozaveščanja potekajo enakovredno v vseh štirih alpskih jezikih: francoščini, italijanščini, nemščini in slovenščini. Dve razstavi, ki sta nastali v okviru Mreže (Vrnitev k naravi in Mistične gore) ter virtualni prelet preko Alp, si lahko ogledate v Info središču Triglavska roža na Bledu.