Sodelujte pri pripravi načrta upravljanja TNP
Info središče Dom Trenta Info središče Triglavska roža na Bledu Pocarjeva domačija PRIJAVA NA E-NOVICE

Slovenija-Triglavski Narodni Park - detail

Triglavski narodni park (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.

» Stopnja nevarnosti snežnih plazov

Foto: Aleš Zdešar; Naravovarstveni nadzornik pri opazovanju gamsov

Upravljavci lovišč v TNP sodelovali pri štetju gamsov

24. 11. 2008

V Lovišču s posebnim namenom Triglav, kjer je javni zavod Triglavski narodni park pooblaščen za varstvo in upravljanje prosto živečih živali, poteka vsakoletno sistematično zbiranje podatkov o stanju posameznih vrst prosto živečih živali. Primerjava med vsakoletno zbranimi podatki kaže na trende populacijske dinamike ter na zdravstveno stanje posamezne vrste prosto živečih živali. Trendi gibanja številčnosti, spolne in starostne strukture ter zdravstvenega stanja so pomemben kazalnik za varstveno in upravljavsko načrtovanje, kažejo pa tudi na usklajenost in ohranjenost okolja.

Pri izvedbi naloge so poleg upravljavcev lovišč, to je lovskih družin in loviščema s posebnim namenom Triglav in Prodi – Razor, ki so nalogo štetja izvedli neposredno na terenu, v dogovoru za enotni pristop zbiranja podatkov na območju Triglavskega narodnega parka sodelovali tudi Območni združenji upravljavcev lovišč Triglavskega in Gorenjskega lovsko upravljavskega območja, Lovska zveza Gornje Posočje, Zveza lovskih družin Gorenjske, Zavod za gozdove Slovenije in Biotehniška fakulteta – Oddelek za gozdarstvo.

Štetje gamsov je potekalo konec oktobra, to je v času začetka prska, ko so gamsi najbolj aktivni in jih je najlažje opazovati. Opazovanje je potekalo na v naprej določenih lokacijah posameznih lovišč. Izbrane lokacije so bile vnesene na karto 1:25 000. Število izbranih lokacij je bilo po loviščih različno, odvisno od tradicionalne prisotnosti gamsov na posameznem območju ter preglednostjo terena (nad zgornjo gozdno mejo). Opazovalci so podatke zapisali v opazovalne liste. Na osnovi zbranih podatkov bo izdelana analiza stanja.

Tako zbiranje podatkov se bo ponovilo vsako leto. Vsakoletna analiza zbranih podatkov ter njihova primerjava v daljšem časovnem obdobju (pet, deset in več let) je namenjena spremljanju trendov gibanja številčnosti ter spremembam prostorske prisotnosti na v naprej izbranih lokacijah.