Strokovna javnost o Unescovem programu Človek in biosfera

12. 02. 2010

Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki razglasi biosferne rezervate kot vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Namen programa je spodbujanje in prikazovanje uravnoteženega odnosa med naravo, kulturnim izročilom in človekom. V Sloveniji sta dve lokaciji območij MAB: biosferno območje Julijske Alpe (od leta 2003), katerega predlagatelj in upravljavec je Triglavski narodni park, ter biosferno območje Kras (od leta 2004), ki ga je opredelil in zdaj razvija Park Škocjanske jame.

Na strokovnem posvetu UNESCO – Človek in biosfera, ki je potekal 11.2.2010 na sedežu uprave Triglavskega narodnega parka na Bledu, so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za varstvo narave, Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, zavarovanih območij v Sloveniji, geoparkov in Geološkega zavoda Slovenije spregovorili o vlogi in pomenu območij biosfernih rezervatov ter se dogovorili o pripravi slovenskega programa MAB, ki bo upošteval t.i. Madridski akcijski načrt, sprejet na III. svetovnem kongresu biosfernih območij v Madridu leta 2008. Cilji madridskega načrta kot osrednjega vodila za delo in razvoj biosfernih območij so spodbujanje raziskav in izobraževanj, zbiranje in posredovanje znanja in vzgajanje nove generacije strokovnjakov in praktikov.

Biosferni rezervati kot mreža vzorčnih regij trajnostnega razvoja imajo naslednje funkcije:
• ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
• spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,
• logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.

Prvi biosferni rezervat je bil ustanovljen leta 1976, danes je na svetu vanj vpisanih 553 biosfernih rezervatov v 107 državah. Kandidaturo za območje MAB v Sloveniji pripravljata še Notranjski park in Kozjanski regijski park.

Biosferna območja so razdeljena na osrednje, robno in prehodno ali vplivno območje. Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta že določeni z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp in meri 195 723 ha.