Triglavski narodni park (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
» Stopnja nevarnosti snežnih plazov
V okviru predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji je minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, gostil župane slovenskih
alpskih občin. Srečanje, ki ga je pripravil Triglavski narodni park, je
bilo namenjeno druženju in pogovoru o trajnostnem razvoju, turizmu in prometu v alpskih občinah ter predstavitvi Alpske konvencije kot razvojnega potenciala in ne kot omejitve.
Župane, predstavnike nevladnih organizacij in slovenske predstavnike v organih Alpske konvencije je prvi nagovoril direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar in jih povabil na skupno vožnjo z avtobusom Alpske konvencije in Triglavskega narodnega parka. Izpred stavbe Triglavskega narodnega parka na Bledu, so se udeleženci skupaj odpeljali proti Bohinju, kar je imelo tako simbolen kot praktičen pomen. Spodbudilo jih je k temu, da so že na vožnji proti Bohinjskemu jezeru začeli govoriti o turizmu in prometu. Na poti proti Bohinju jih je pozdravil župan Bleda Jenez Fajfar, pri spomeniku štirih srčnih mož v Ribčevem Lazu pa jih je sprejel tudi bohinjski župan Franc Kramar.
Minister Žarnić je v uvodnem nagovoru poudaril, da se ta posvet odvija v zelo pomembnem času, ko Slovenija predseduje Alpski konvenciji (2009 –2011) in se v Državnem zboru ravno razpravlja o novem Zakonu o Triglavskem narodnem parku. Prisotne je nagovoril tudi generalni sekretar Alpske konvencije Marco Onida, ki je pohvalil Slovenijo kot uspešno pri izvajanju načel Alpske konvencije, ki v svojih besedilih velik pomen za razvoj alpskega sveta daje ravno aktivnemu sodelovanju lokalnih skupnosti pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju razvojnih ukrepov.
Župani so v svojih intervencijah izpostavljali načela Alpske konvencije in zavedanje, da konvencija predstavlja priložnost in jo kot tako tudi jemljejo. V okviru razprave o trajnostnem prometu je bil velik pomen dan ohranitvi in usposobitvi funkcioniranja regionalno pomembnih železniških povezav, kot je Bohinjska železnica, ter iskanju prostorskih rešitev za izvajanje projektov umirjanja prometa v alpskih dolinah. Vsi prisotni so se strinjali, da je največjega pomena za razvoj trajnostnega turizma sodelovanje z lokalnim prebivalstvom in upoštevanje njihovih idej pri načrtovanju razvojne vizije. Kljub razvojno naravnani razpravi pa župani niso pozabili omeniti naravnih virov in so poudarili, da se zavedajo pomena, ki jih le-ti predstavljajo za njihove, še posebej visoko ležeče občine ter nujnosti, da se z naravnimi viri gospodari na način, ki bo omogočal njihovo uporabo tudi bodočim generacijam.
Alpski župani so na posvetu pokazali, da so njihove razvojne vizije skladne z načeli Alpske konvencije, da imajo ideje za trajnostno reševanje prometnih problemov in se zavedajo pomena naravi in človeku prijaznega pristopa v turistični ponudbi. Vendar so vsi župani poudarili, da svoje projekte in ideje lahko izvajajo le skozi urejanje prostora za kar potrebujejo pravočasno ter bolj usklajeno in strateško usmerjanje tudi s strani države.
Več informacij Alpski konvenciji in slovenskem predsedovanju v obdobju 2009 - 2011 najdete na:
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_prostor/predsedovanje_alpski_konvenciji/