Odprtje TIC Kobarid in Informacijskega centra TNP v Pepčevi hiši v Kobaridu

Novinarska konferenca in dan odprtih vrat

20. 04. 2010

Odprtje TIC Kobarid in informacijskega centra Triglavskega narodnega parka v Pepčevi hiši v Kobaridu uresničuje idejo o povezovanju kmetijstva, turizma in naravovarstva s ciljem trajnostnega razvoja in je rezultat uspešnega dolgoletnega sodelovanja Občine Kobarid in TNP. Z vključitvijo Julijskih Alp in s tem tudi Zgornjega Posočja v UNESCO mrežo biosfernih območij bo v Pepčevi hiši tudi sedež upravljanja Biosfernega območja Julijske Alpe.

Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo na novinarsko konferenco, ki bo v sredo, 21. aprila 2010, ob 10. uri, v dvorani Doma Andreja Manfrede (knjižnica Kobarid), Gregoričičeva 18. Vaši sogovorniki bodo: Mladen Berginc z Ministrstva za okolje in prostor, direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimtrij Piciga, direktor Triglavskega narodnega parka mag. Martin Šolar, župan občine Kobarid Robert Kavčič in direktor LTO Sotočje Janko Humar. Novinarski konferenci bosta ob 11. uri sledila odprtje in dan odprtih vrat TIC Kobarid in Informacijskega centra TNP v Pepčevi hiši na Trgu svobode 16.


Osnovni nameni ureditve skupnega informacijskega središča TIC Kobarid in info centra TNP:
- predstavitev naravne in kulturne dediščine Zgornjega Posočja;
- predstavitev in povezovanje z obstoječimi učnimi potmi, izobraževalno-ozaveščevalnimi aktivnostmi, turističnimi aktivnostmi na področju zgodovine, rekreacijskimi aktivnostmi;
- izvajanje programov v smislu informiranja in ozaveščanja širše javnosti o pomenu varovanja narave;
- predstavitev lokalno tipičnih pridelkov in izdelkov;
- podpora lokalnemu turističnemu gospodarstvu in konkretna popestritev turistične ponudbe.


Izhodišča:
1. Narava: Ohranjeno naravno okolje predstavlja možnosti za trajnostni razvoj nekaterih gospodarskih panog in s tem izboljšanje kakovosti življenja in dohodkovnih možnosti lokalnega prebivalstva.
Območje Kobarida je pomemben del UNESCO MAB območja Julijske Alpe s pomembnimi območji Nature 2000 (Kobariški stol, Mija, Polovnik, Kobariško blato, reki Soča in Nadiža) in je preko Drežnice in vasi Krn pomembna vstopna točka v Triglavski narodni park.

2.Turizem: Območje občin Kobarid in Tolmin beleži dolgoleten trend naraščanja tako turističnega obiska kakor tudi odpiranja novih turističnih kapacitet. Informacijsko središče v Kobaridu ima pomembno vlogo v smislu:
- popestritve turistične ponudbe;
- usmerjanja turističnega obiska;
- podpore lokalnemu turističnemu gospodarstvu;
- odpiranja novih delavnih mest.

3.Kmetijstvo: Na območju občin Kobarid in Tolmin se nahaja eno izmed največjih pašnih območij v Julijskih Alpah s 15 še živimi visokogorskimi planinami s predelavo mleka ter številnimi pašniki, kjer se pasejo mlada goveja živina, krave dojilje ter drobnica. Območje je znano po treh avtohtonih pasmah domačih živali (bovška ovca, drežniška koza, cika) ter dveh izdelkih z zaščitenim geografskim poreklom (bovški sir, sir tolminc). Kmetijstvo kot gospodarska panoga je na tem območju še posebej tesno povezano z ohranjanjem narave in kulturne krajine in zaradi tega tudi z razvojem turizma ter z identiteto lokalnega prebivalstva.


Načrti:
- ureditev prireditvenega in razstavnega prostora v prvem nadstropju;
- ureditev prostorov – dislocirane pisarne JZ TNP v drugem nadstropju.


Skupna vrednost projekta vzpostavitve TIC Kobarid in Info centra TNP je 725.000 EUR. Sredstva so bila pridobljena iz popotresne obnove, regionalnih razvojnih programov, iz programa Soča – razvojna pomoč občinam Bovec, Kobarid , Tolmin ter v okviru projekta LEADER – lokalna akcijska skupina za razvoj.


O Pepčevi Hiši

Hiša naj bi bila zgrajena v 18. stoletju, podoba, ki jo ima še danes, pa naj bi izvirala iz 19. stoletja.
Stavba ima vrsto kamnoseških detajlov. Predstavlja edinstveno nepremično dediščino, ki ima kulturno, etnološko, zgodovinsko in umetnostno vrednost.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je leta 2000 stavbo razglasil za kulturni oziroma etnološki spomenik lokalnega pomena. Ob potresu leta 1998 so se na razpokanem ometu odkrile sledi freske, ki je bila kasneje restavrirana in si jo lahko ogledamo na zunanji severni fasadi. Freska naj bi nastala po letu 1800, poslikava je figuralna, na njej sta moški in ženska, ki stojita pod drevesom. V spodnjem delu freske je daljši napis, vendar pa do danes še nikomur ni uspelo razbrati njegove vsebine.

Josip Gruntar starejši (1849–1927), po domače Pep,č je v tej hiši imel mesnico in manjšo klavnico, ki sta delovali do leta 1936. Pepčevi so imeli tudi gostilno, ki je bila v hiši »od vedno«. To družinsko gostilniško tradicijo sta Josip in kasneje njegova žena Marija (rojena Stergar iz Sužida, 1864–1943) nadaljevala vse do leta 1939.
Po končani vojni, ko je tukajšnje območje spadalo pod italijansko oblast, so Pepčevi imeli vedno večje težave, ker so se upirali poitalijančevanju. Okoliščine so privedle do tega, da se je družina zadolžila, in leta 1940 je premoženje šlo »na kant«.

V Pepčevi hiši je po drugi svetovni vojni živelo več podnajemnikov, zadnji člani družine Lavrenčič so se iz hiše odselili ob potresu leta 1976, ki je hišo tako poškodoval, da ni bila več primerna za bivanje.

Gradivo za novinarje