Triglavski narodni park (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
» Stopnja nevarnosti snežnih plazov
Služba za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo TNP je desetič pripravila Belarjeve naravoslovne in doživljajske dneve za deset letne učenke in učence osnovnih šol. Prvič smo jih izvedli leta 1999 ob uvedbi Evropskega dneva narodnih parkov in ostalih območij zavarovane narave. Vsako leto potekajo na Soški poti TNP. Namenjeni so predvsem osnovnim šolam iz okolice TNP, v okviru čezmejnega projekta ERA pa že četrtič tudi otrokom iz Naravnega parka Julijsko predgorje (Furlanija-Julijska Krajina), Narodnega parka Nockberge (Avstrijska Koroška) in Narodnega parka Risnjak (Gorski Kotar).
Zasnova je vsa leta enaka, vsakoletna izvedba pa prinese nekaj novosti. Otroci gredo na pot v skupinah (šolskih razredih), spotoma pa na zanimivih točkah izvedo marsikaj o naravi in kulturni zgodovini TNP. Na pot gredo kot na orientacijski pohod po sistemu skritih pisem.
Informacijske točke na poti:
1. Drobno živalstvo reke Soče
Pred tremi leti je točko po lastni zamisli prvič postavila Tanja Menegalija, biologinja Znanstveno raziskovalne službe TNP. Gre za majhno raziskovalno postajo z izjemno zanimivim programom, ki otroke močno angažira in pritegne. V letošnjem letu je Tanji priskočila na pomoč Alenka Mencinger, prav tako biologinja. Raziskovalno delo od merjenja temperature vode do določanja drobnih živali je tokrat potekalo hkrati v dveh skupinah.
2. Spomenik dr. Juliusu Kugyju
Točka se ni spremenila od prvega Belarjevega dne dalje. Otroci dobijo informacijo o dr. Kugyju in njegovem času ter o znamenitih trentarskih gorskih vodnikih. V zadnjih letih točko odlično pripravlja naravovarstveni nadzornik Tomaž Bregant, to leto pa mu je na pomoč priskočil stanovski kolega Tine Štular.
3. Turarjeva domačija
Prav tako na programu od leta 1999 kot predstavitev nekdanjega kmečkega življenju v Trenti z besedo in eksponati visoke etnološke vrednosti. Sprva je informacijo podajal nekdanji naravovarstveni nadzornik Ludvik Komac, v zadnjem času pa ga je odlično nadomestil vodja Postaje naravovarstvene nazorne službe Trenta Zvonko Kravanja.
4. točka - Korita Mlinarice
Točka ostaja vsa leta, način ogleda korit pa se je vsako leto spreminjal glede na stanje poti, ki vodi v konec soteske. Sedaj je na voljo nova razgledna ploščad. Informacijo o vodah in o geoloških posebnostih TNP sta podala naravovarstvena nadzornika Gorazd Kutin in Berti Kravanja mlajši.
5. točka – Živalski vrt Ljubljana se predstavi
Informacijska točka je bila na programu prvič. Odlično jo je pripravila biologinja iz ZOO Ljubljana, Petra Hrovatin. Če bo le mogoče, bomo informacijo zadržali tudi v prihodnjih letih. Efektno so bile predstavljene tri živali, s katerimi se redno srečujemo v okolju Julijskih Alp, navadni gož, močerad in krastača. Na voljo je bil tudi predstavitveni material živalskega vrta.
6. točka – Zgodovina nekdanjega središča Trente
Informacijo podajamo od vsega začetka. Zaradi novih raziskav o železarstvu v Julijskih Alpah je točka vsako leto zanimivejša. Tokrat sta informacijo podala naravovarstvena nadzornika Dean Kovač in Boštjan Podgornik.
7. točka – Alpski botanični vrt Juliana
Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane, ki je upravljavec vrta, nam vsako leto od začetka Belarjevih dni podari prost vstop in strokovno vodenje za vse udeležence. Tudi letos je bilo tako, botanični vrt Juliano pa nam je predstavila gospa dr. Nada Praprotnik, vodja Kustodiata za botaniko v PMS.
Z Belarjevimi dnevi imamo veliko srečo, ker je Juliana v drugi polovici maja vsa v cvetju.
Dan odprtih vrat v Domu Trenta
Naravoslovni dan vsako leto zaključimo z dnevom odprtih vrat in strokovnim vodenjem po razstavah Informacijskega središča TNP Dom Trenta. Med drugim čaka udeležence v domu vsako leto njihova lastna razstava. Vsaka skupina mora pred prihodom v Trento oddati svoj prispevek za skupno razstavo, ki ima izbrano temo. Tokratni naslov razstave, ki bo do konca sezone na voljo obiskovalcem centra, je Prihodnost v Alpah.
Drugič zaporedoma smo Belarjeve dneve zaključili z lutkovno predstavo Krivopetnice in Zlatorog, ki so jo po izvirni trentarski legendi pripravili trije uslužbenci centra, Andrejka Kravanja, Alenka Hace in Marko Pretner.
Osnovne šole na Belarjevih dnevih 2008:
OŠ Simona Gregorčiča Kobarid
OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica
OŠ Prof. dr. Josipa Plemlja Bled
OŠ Franceta Bevka Tolmin
OŠ Prežihovega Voranca Jesenice
OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce
OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora
OŠ Mojstrana
OŠ Dobrna
OŠ Simona Kosa Podbrdo
OŠ Gorje
OŠ Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica
OŠ Dušana Muniha Most na Soči
OŠ iz Parco Naturale Preali Giulie
OŠ iz Nationalpark Nocknerge
OŠ Oskar Goran Kovačič Delnice iz Narodnega parka Risnjak
Omenjene šole razen tistih iz zamejstva se Belarjevih dni udeležujejo od začetka v letu 1999. Tokrat se je prvič zgodilo, da je ena od šol odpovedala svojo udeležbo, sicer pa so Belarjevi dnevi tudi dnevi zvestobe. Poleg vseh delavcev TNP, predvsem članov Naravovarstvene nadzorne službe, od katerih vsakdo vestno opravi svoje delo, nam vsako leto priskoči na pomoč Prirodoslovni muzej Slovenije in Žito Gorenjka d.d. iz Lesc, ki udeležence nagradi s svojimi izvrstnimi izdelki, leta 2008 pa prvič tudi ZOO Ljubljana s svojo predstavitvijo.
Belarjeva dneva v letu 2008 so torej omogočili:
Prirodoslovni muzej Slovenije
Žito Gorenjka d.d.
Živalski vrt Ljubljana
Triglavski narodni park
Hvala vsem in na svidenje na Belarjevih dnevih 2009!