Triglavski narodni park (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji. Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
» Stopnja nevarnosti snežnih plazov
Le redko kje na svetu najdemo na tako majhnem območju takšno raznolikost rastlinstva kot v Bohinju. Na toplih južnih pobočjih Pršivca uspevajo rastline, ki jih najdemo tudi v Mediteranu, na mraziščih so se ohranile ledenodobne vrste, v različnih višinskih pasovih od dolin do vrhov se izmenjajo gozdovi, grmiščne združbe z rušjem in alpska travišča. Najdemo tudi mokrišča, od jezerske obale do barij na Pokljuki. Že v zgodnji pomladi, ko je visoko v gorah še sneg, spodaj v dolini vzbrstijo prve cvetlice. Sprehod po pobočjih Rudnice, Senožet ter po obali jezera navduši vsakega ljubitelja narave. V poletju se barvitost preseli višje v gore, na travnike pod Črno prstjo, Komno, dolino Sedmerih jezer, Fužinarske planine, vse do vrhov. Jeseni pa očarajo bukovi gozdovi na južni obali jezera odeti v zlato-rumene barve. O tem izjemnem rastlinskem bogastvu Bohinja je navdušeno pisal že slavni raziskovalec Balthasar Hacquet (1740-1789), kasneje pa še drugi domači in tuji, ne samo raziskovalci, temveč tudi laični občudovalci cvetja.
Za obiskovalce predstavlja festival nekaj dnevno celovito ponudbo za odkrivanje neznanega, vedno privlačnega naravnega in kulturnega bogastva, za domačine pa spoznanje, da lahko svojo prihodnost gradijo na novih razvojnih virih. Obenem pa naj bo tudi povod za razmišljanje o tistih novih možnostih za nadaljni razvoj, ki vsem živim bitjem omogočajo zdravo življenjsko okolje. Za Bohinj, kot srčiko Triglavskega narodnega parka, je to še posebno pomembno.
Več o festivalu: 2. mednarodni festival alpskega cvetja